Uvod 

V letošnjem letu je EU sprejela dve pomembni strategiji: Farm to Fork (od »vil do vilic«, v nadaljevanju F2F) in strategijo o bioraznolikosti do leta 2030. Prav tako se v letošnjem letu v državah članicah pripravljajo usmeritve za novo obdobje Skupne kmetijske politike (v nadaljevanju SKP). Obe strategiji pomembno usmerjata uporabo FFS v naslednjem obdobju. Uporaba oz. tveganje zaradi uporabe se bi naj zmanjšalo za 50 %, vsaj 25 % obdelovalnih površin bi naj namenili za ekološko pridelavo. 

Evropska fitofarmacevtska industrija usmeritve podpira ob predpostavki, da se ukrepi pripravijo na osnovi predhodne analize učinkov ter na podlagi strokovnih usmeritev. 

Postavljene cilje obeh strategij bo potrebno vključiti v Nacionalni akcijski plan trajnostne rabe FFS in jih podpreti z ukrepi SKP - še posebej okoljskega stebra. V zvezi s tem bi v nadaljevanju predstavili trende glede porabe FFS v svetu in v EU ter predloge ukrepov na področju varovanja voda pri uporabi FFS.

1. Globalno stanje FFS

• Svetovno prebivalstvo se je od leta 1960 več kot podvojilo, pridelava hrane se je povečala za 250 %, obseg površin pa je skoraj nespremenjen. 
• FFS preprečujejo izgube pridelka v povprečju za 40 %.

Kmetje uporabljajo manj FFS

• Količina uporabljenih FFS pada zaradi njihove večje učinkovitosti.
• Sredstva so varnejša. 
• Uporaba je natančnejša.

Porast BIOLOŠKIH sredstev

• Povečanje rasti FFS iz naravnih virov. 
• Kmetje potrebujejo široko paleto FFS. 
• Biološka FFS običajno uporabljajo kot dopolnilo k sintetičnim FFS. 
• V letu 2017 prvič več patentov v biološka sredstva kot v konvencionalna (173:117). 
• Od leta 1993 se delež FFS na biološki osnovi v skupni prodaji veča – danes znaša že 5,3 %.

Vendar pa: učinkovitost bioloških FFS je nižja (pridelki nižji za 10-40 %). Biološka FFS naj imajo predvsem komplementarno vlogo h kemičnim FFS.

2. Stanje registracij v EU

Uredba o registraciji FFS 1107/2009 

• Namen te uredbe je “zagotoviti visoko raven varstva rastlin, zdravja ljudi in živali in varovanja okolja ter hkrati varovati konkurenčnost kmetijstva Skupnosti“.
• Sistem registracij aktivnih snovi (AS) in FFS velja za najstrožjega v svetu.
• Zahteva več kot 300 študij:
  • Vpliv na potrošnike (ostanki v hrani):
  • Vpliv na uporabnika (strupenost v primeru izpostavljenosti); 
  • Vpliv na okolje (živali, neciljne rastline, voda, tla, zrak);
  • Upošteva se odmerek, ki ne povzroča nobenih negativnih učinkov na človeka in okolje, dodatno zmanjšan za najmanj 100x;
  • Pogosto nerealistični pogoji, npr. 365 dnevna izpostavljenost;
  • Izjemno visoke doze, ki se v praksi ne uporabljajo.

V Slovenji je registriranih 204 AS (sept 2020 – EU pesticide database) 

Hkrati se znižuje tudi tveganje zaradi uporabe FFS: kazalec HRI1 za 2018 je nižji za 17 % glede na povprečje 2011-2013.

3. Trendi registracij/dostopa do FFS

Število registriranih FFS se v EU zmanjšuje predvsem zaradi zaostrenih kriterijev na področju hormonskih motilcev, vplivov na čebele, vodno okolje, ptice in sesalce ter primerjalne ocene. 

Kriteriji za hormonske motilce ogrožajo po oceni EU komisije od 116 do 162 AS po stanju leta 2016. Zaradi ocen na čebele so ogroženi vsi insekticidi. 
Najbolj izpostavljene so t.i. kandidatke za zamenjavo (seznam v preglednici v nadaljevanju). Od 90 AS, jih je že 35 izgubilo dovoljenje oz. ne bo ponovno registriranih. 5 
Z rdečo so označene AS, ki niso vključene v podaljšanje registracije, rdeče prečrtano pa prepovedane AS.

Slika: stanje podaljšanja registracij AS iz 3 sklopov (AIR2: od skupno 32 AS odobrenih 21, 6 neodobrenih; AIR3: od skupno 144 AS odobrenih 32, neodobrenih 23; AIR4: še nič odobrenih od 203).

Trend jasno prikazuje, da se število neodobrenih AS ter število AS, ki so iz postopka umaknjene, drastično povečuje.

Zaradi omejenega dostopa do FFS je ogrožena pridelava skoraj vseh kmetijskih rastlin. V nadaljevanju je predstavljen primer žit in oljne ogrščice. 

Na težave opozarjajo tudi sadjarji, vinogradniki, oljkarji pridelovalci vrtnin… 

Primer: bolezni žit

Primer: insekticidi v oljni ogrščici

Izgube aktivnih snovi je težko hitro nadomestiti. Razvoj nove aktivne snovi traja od molekule do registracije e v povprečju 11 let in stane okoli 250 mio €.

4. Nove strategije

Farm to fork (F2F) , biodiverzibilnost 

Uvodoma bi izpostavili, da FFS industrija podpira obe strategiji. V podporo obema strategijama je sprejela 6 zavez, ki jih želi izpolniti do leta 2030 (priloga): 

• investirati 10 milijard € v precizno in digitalno kmetijstvo, 
• investirati 4 milijarde € v razvoj bioloških FFS, 
• sistem zbiranja odpadne embalaže FFS razviti v vseh članicah EU in 
• doseči, da bo v shemi zbiranja vključenih 75 % embalaže dane na trg v posameznem letu, 
• predstaviti ukrepe in postopke dobre kmetijske prakse varstva rastlin vsaj 1 milijonu uporabnikov in 
• vsem kmetom ponuditi sistem zaprtega nalivanja FFS (t.i. Close Transfer System – CTS). 

Za uspešne implementacijo obeh strategij so ključne inovacije – to so FFS, ki so okolju bolj prijazna, biološka FFS in precizne tehnologije. Prav tako so za uspeh obeh strategij ključni ustrezni ukrepi nove SKP, dopolnitve k Nacionalnemu akcijskemu načrtu in sprememba oz. dopolnitev predpisov (predvsem Pravilnik o pravilni rabi FFS). Zavedati pa se moramo, da izgube AS ne bomo mogli v celoti nadomestiti s t.i. biološkimi FFS. Vlogo bioloških FFS, ki so dokazano manj učinkovita, vidimo predvsem kot dopolnitev kemijskim FFS. 

Glede ciljev zmanjšanja uporabe kemijskih FFS menimo, da bi ti morali biti realistični in znanstveno podprti. Povečanje ekološke pridelave bo prispevalo k večji uporabi FFS in zaradi nižjih pridelkov verjetno tudi k potrebi po povečanju obdelovalnih površin. (Brez bakrenih FFS ni ekološke pridelave, bakrene snovi so na listi kandidatk za zamenjavo). 

Iz analize Nacionalnih akcijskih načrtov članic EU (preglednica v nadaljevanju) je razvidno, da je Slovenija ena izmed redkih držav EU (poleg Nemčije in Češke), ki je implementirala vse ključne usmeritve Direktive o trajnostni rabi pesticidov (Dir. 128/2009).

5. Usmeritve nove SKP – programi za okolje in podnebje / varovanje voda

5.1 Učinek dosedanjih ukrepov KOPOP na kakovost voda 

V dosedanjih KOPOP ukrepih je bilo za varovanje voda v poljedelstvu sprejet ukrep VOD-FFS, ki je temeljil na prepovedi uporabe 26 AS na prispevnem območju NUV. Ob sprejetju tega ukrepa so člani GIZa fitofarmacije poudarjali, da je ukrep neutemeljen, saj od 26 AS 22 AS ni bilo nikoli ugotovljenih v monitoringu nad dovoljeno mejo. Ukrep vzpodbuja enostransko uporabo samo nekaj preostalih dovoljenih AS in je tako v nasprotju z atnirezistenčno strategijo. 

Po 5 letih od sprejetja ukrepa dejansko ugotavljamo, da se stanje podzemnih voda (ki je že ob sprejetju ukrepa z vidika FFS bilo dobro) ni izboljšalo: 

Povprečje 2010-2014: 
Število aktivnih snovi: 3,6 
Število merilnih mest: 4,6

Povprečje 2015-2019: 
Število aktivnih snovi: 3,4 
Število merilnih mest:4,6 

Več podrobnosti v prilogi: Onesnaženost voda s FFS 2010-2019 

Dejansko so še zmeraj izpostavljena/onesnažena ista merilna mesta kljub temu, da smo večkrat opozarjali, da je potrebno povzročitelje onesnaženja identificirati. Izstopajo naslednja merilna mesta: Benica, Žepovci Žep, Vučja vas, Podreča, od 2016 dalje pa Mengeš in Medlog.

5.2 Viri onesnaženja voda

Vzrok onesnaženja podzemnih voda FFS so točkovna onesnaženja pri uporabi FFS. Tudi preostali viri onesnaženja so pomembni: zanašanje (drift) in površinsko odtekanje. Glede preprečevanja zanašanja smo ena redkih razvitih držav, ki še ni določila kriterijev za opremo za preprečevanje zanašanja (šobe, oprema). Nujno bi bilo potrebno na tem področju pripraviti ustrezen predpis oz. dopolniti obstoječi predpis o pravilni uporabi FFS. 
Prav tako pri površinskem odtekanju in posledično onesnaževanju vodotokov že leta opazujemo onesnaženje na enih in istih vodotokih. S primernimi strokovnimi ukrepi bi jih lahko preprečili.

5.3 Aktivnosti GIZ fitofarmacije za varovanje voda – projekt TOPPS

V letu 2019 je GIZ fitofarmacije vstopil v EU projekt TOPPS. Kratica TOPPS pomeni “Train Operators to Promote best management Practices & Sustainability” - ali po slovensko: usposabljanje uporabnikov za dobro in trajnostno varstvo rastlin. Projekt sta od leta 2005 do 2008 v sklopu okoljskega projekta LIFE financirali EU (Evropska Unija) in ECPA (Evropsko združenje fitofarmacevtske industrije). Namen projekta je bil zmanjšanje točkovnega onesnaženja vodnih virov zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS). Prvotno je projekt potekal v 15 članicah EU ob sodelovanju 12 lokalnih partnerjev in 9 podizvajalcev. Po letu 2008 je financiranje projekta in prenos dobre kmetijske prakse varstva rastlin pri varovanju voda v celoti prevzela ECPA. Poleg točkovnega onesnaževanja se je projekt razširil še na zmanjšanje onesnaženja voda zaradi razpršenih virov pri uporabi FFS, t.i projekt TOPPS – Prowadis (2011-2014) glej: http://www.topps-life.org/ http://www.topps-life.org/topps-prowadis-project.html ali na spletni strani GIZa fitofarmacije: https://www.fitofarmacija.si/index.php/gradiva 

Projekt TOPPS nam daje osnovo za dobre usmeritve glede varovanja voda. Presenetljivo je spoznanje, da je cca 50 % onesnaženja voda izvira iz točkovnih virov.

Priloge: brošure in knjižica TOPPS

Priloge: letaki TOPPS, knjižica Dobra kmetijska praksa varstva rastlin za varovanje voda - preprečevanje točkovnega onesnaženja 

V varovanje voda smo na GIZ fitofarmacije posebej poglobili. S podporo projekta TOPPS smo izvedli vrsto delavnic za svetovalce in končne uporabnike. Strokovni vodja projekta je prof. dr. Mario Lešnik iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Samo v lanskem letu smo izvedli posebno tridnevno izobraževanje za svetovalce in neposredne demonstracije za okoli 200 uporabnikov FFS. Projekt smo predstavili 2x v oddaji Ljudje in zemlja in v več časopisnih člankih. S projektom nadaljujemo tudi letos kljub nastalim razmeram.

V letošnjem letu smo izvedeli obsežno anketo, v kateri je sodelovalo 95 udeležencev. Zanimivi so odgovori predvsem na temo izboljšanja stanja voda. Udeleženci so ocenili, da je praktično izobraževanje uporabnikov najpomembnejše orodje za izboljšanje stanja.

5.4 Predlog ukrepov za varovanje voda v naslednjem obdobju SKP

Iz projektov TOPPS smo izluščili naslednje predloge, ki bi jih lahko v naslednjem obdobju SKP uporabili za izboljšanje stanja voda:

5.4.1 Stimulacija za izobraževanje uporabnikov FFS

Stimulacija npr. enodnevnega izobraževanja uporabnikov o preprečevanju točkovnega onesnaževanja voda, zanašanja škropilne brozge in površinskega odtoka. Uporabniki bi morali biti sposobni razumeti tveganje za okolje pri uporabi FFS. To pomeni, da bi pridelovalci bili upravičeni do podpore, če bi imeli dokazila o tem, da so obiskovali specializirane tečaje za usposabljanje v povezavi s preprečevanjem točkovnega onesnaženja, zanašanja FFS in površinskega odtoka FFS v vode. 

5.4.2 Adaptacija starih naprav za nanašanje z namestitvijo rezervoarja za vodo, ki omogoča čiščenje naprav na njivi/nasadu

Točkovno onesnaženje predstavlja največje tveganje za vode. Še posebej je tvegano ravnanje pri čiščenju naprav za nanašanje na dvorišču, kadar ni zagotovljeno kontrolirano zbiranje in odstranjevanje odpadne vode. Najlažje in tudi najcenejše je opraviti čiščenje naprav za nanašanje na tretirani površini, kjer se ostanki FFS pod vplivom sonca in encimov v zemlji razkrojijo. Ker je v Sloveniji v uporabi še veliko starih naprav, ki nimajo dodatnega rezervoarja za čisto vodo, bi z adaptacijo teh naprav dosegli bistveno zmanjšali tveganja za onesnaženje voda. Subvencija bi pokrila stroške adaptacije do neke določene višine (npr. 450 € za posamezno napravo). Adaptacija se izvede v delavnicah servisov kmetijske mehanizacije in v servisih podjetij Zupan in Agromehanika. Subvencija se izplača, ko pridelovalci predložijo račun o opravljeni adaptaciji naprave. 
Kot podukrep se lahko uvede tudi subvencioniranje vgradnje senzorjev za zaznavanje praznih mest pri pršilnikih. Pridelovalec je upravičen do 30 % pokrivanja strokov nakupa in vgradnje senzorja.

5.4.3 Sistemi za ravnanje z odpadnimi vodami, ki vsebujejo FFS

Biobed, Phytobag, Heliosec, RemDry – so sistemi, ki omogočajo upravljanje z odpadnimi vodami, ki vsebujejo FFS na kmetiji. Sistemi s pomočjo mikroorganizmov ali fizikalnih procesov omogočajo varno odstranjevanje preostankov FFS, ki nastajajo zaradi razlitij pri mešanju škropiva, polnjenju škropilnic, odvečne škropilne brozge ter pri čiščenju škropilnic, kadar le teh ni mogoče očistiti oz. izprazniti na njivi (npr. preostanek herbicida). 
Subvencija se izplača kot povračilo investicije (x %) oz. kot dodatno plačilo na ha površine. Omogočiti je treba, da eno napravo lahko souporablja več kmetov.

5.4.4 Preprečevanje površinskega odtoka v tekoče vode

Predlaga se razvoj posebne subvencije za prilagoditev obdelave in vzdrževanja robnega pasu njive/nasada ležečega v smeri brežine vodotokov. Postopki prilagoditve se strokovno opredelijo glede na tip in nagib zemljišča. Subvencija bi bila v višini 400 € na hektar površine, kjer se izvedejo prilagoditve (ne na celoten GERK, temveč na površino, ki se adaptira).

Opomba: glede na strukturo naših njiv, ki lahko na vodotok mejijo le z nekaj deset metri ali celo manj, bi tu šlo za sorazmerno majhne površine in posledično tudi majhno subvencijo, ki ne bi bila dovolj stimulativna. Vprašanje je tu tudi samega izvajanja subvencij, če bi bile površin npr. 15 x 5 m, ali pa še manj. 
Za razmisliti je, da bi bila subvencija na celo površino njive in se bi v ukrepe npr. dodalo še oranje prečno na nagib, preprečevanje kolesnic, v primerih kumulativnega zbiranja in odtekanja vode pa tudi preprečevanje odtekanja že višje na njivi (zelene prepreke)… 

Razmišljanja: 
(Na sploh bi bilo bolje imeti čim več subvencij na površino, manj pa konkretnih investicijskih subvencij. Npr: če imaš njivo ob potoku moraš narediti zadnjo brazdo globljo ali imeti travnati varovalni pas širine 2 m, če je njiva v nagibu, moraš orati prečno na nagib… Še bolje bi bilo imeti sistem točkovanja, kjer je npr. brazda vredna 10 točk, travnati pas pa 100 točk. Sicer bi bilo to precej zakomplicirano, ampak bi ustrezalo namenu. 

Pojavlja pa se mi tudi vprašanje, kaj je vodotok. So to vode prvega in drugega reda? Kaj pa melioracijski jarki? Ogromno bi se dalo narediti tudi glede njih, čeprav niso vode 1. in 2. reda, paziti pa je treba, da ne dobimo obvezne netretirane pasove še na njih. Na terenu (npr. Kobiljanski potok) je še prevečkrat videti, kako so ti jarki neposredno škropljeni, iz njiv je v njih napravljen prekop za odvečno vodo, vse to pa gre neposredno v potok/reko.)

5.4.5 Prilagojeno kolobarjenje z aktivnimi snovmi v povezavi s kolobarjem različnih posevkov

Stimulacija za aktivno sodelovanje s svetovalcem za pripravo prilagojenih večletnih škropilnih načrtov glede na tveganje za onesnaženje voda. Pripravijo se strokovna navodila s možnimi primeri prilagojenih kolobarjev FFS. 
Pri financiranju tega ukrepa je potrebno predvideti posledice ukinjanja AS v času trajanja nove SKP. Zato bo neposredno sodelovanje uporabnikov s svetovalcem še toliko bolj potrebno.

5.4.6 Ohranjanje/ povečanje organske snovi v tleh in s tem povečanje adsorpcijske sposobnosti tal za FFS.

Prehajanje FFS v vodne vire lahko preprečimo s povečanjem organske snovi v tleh. Ta ukrep ni pomemben samo z vidika varovanja vodnih virov, temveč je bistven za povečanje rodovitnosti tal in preprečevanja erozije. Pri novih ukrepih bi moral biti na vsak način primaren ukrep. Pridelovalec se prijavi v ukrep in ob prijavi poda dokument z izhodiščnim stanjem organske snovi v tleh (izvid laboratorija KGZS). Subvencijo dobi če lahko po 5 letih z novim izvidom izkaže, da je za 10 % povečal količino organske snovi v tleh. Subvencija se podeli enkrat v 5 letnem obdobju. Vzorčenje izvede osebje KGZS.

5.4.7 Stimulacija za izvedbo konzervirajoče obdelave tal

GIZ Fitofarmacija podpira predloge slovenskega Združenja za ohranitveno kmetijstvo, da se podeljujejo subvencije za spremenjen načine obdelave tal, ki omogočajo povečanje adsorpcijske sposobnosti tal, zmanjšajo izpiranje ter površinski odtok FFS. GIZ podpira prakse, ki jih predlaga Združenje. Podpira tudi predloge, da mora tovrstna subvencija biti višja od 500 € na hektar vsaj za neko krajše obdobje, da lahko kmetije kompenzirajo stroške prehoda v nove pridelovalne sisteme. Prehod je možen tako pri ekološki kot pri integrirani pridelavi.

5.4.8 Prenova spiska prepovedanih FFS za določena varovana območja

Nov izbor prepovedanih snovi se naj naredi na osnovi rezultatov monitoringa in nekih ocen tveganj. Za odločanje naj bodo rezultati monitoringov enakovredni ocenam tveganj. Prepovedi se naj ne podajajo na podlagi posameznih enkratnih najdb. Tista FFS, ki so bila npr. v zadnjih 3 meritvah prisotna na določenem varovanem območju, se za to območje prepove. (podoben ukrep za varovanje vodnih virov imajo v Avstriji v sedanjih KOPOP in v Nemčiji za zajetja pitne vode) 
Opomba: NUV je zelo širok pojem. Dejstvo je, da tudi znotraj NUVa nekatere površine ne doprinašajo dosti k onesnaženju voda, spet druge pa lahko zalo veliko. Subvencije bi morale biti ciljno usmerjene, ne pa neke splošne prepovedi. V primeru izvajanja točke 5 – kolobarjenje z AS liste prepovedi ne b bile potrebne.

5.4.9 Ukrep razširitev varovalnega pasu ob občutljivih conah, kjer se ne uporablja klasičnih kemičnih FFS

Na robovih parcel se na primer v pasu zadnjih 30 m ne uporabljajo klasična FFS temveč le npr. AS z nizkim tveganjem, biotična FFS in biostimulatorji (lahko se naredi spisek sredstev, ki so ustrezna). S tem se zmanjša obremenitev od drifta. Do te subvencije so upravičene površine, kjer je rob površine bližje kot 100 m do meje parcele, kjer so bivanjske stavbe. Določi se površina, kjer se ukrep izvaja in višina subvencije je vezana na to površino (tisti pas, ki se ne škropi s klasičnimi FFS).

5.4.10 Ukrep sajenje vegetacijskih pregrad za preprečevanje drifta FFS

Pridelovalec dobi sredstva za zasaditev vegetacijske pregrade. Predloži račune za sadike in za izvedbo sajenja s strani profesionalnih vrtnarij. Ukrep je enkraten v različni višini odvisno od tipa vegetacijske bariere, ki se napravi. Določi se minimalne standarde glede vrste rastlin in načina izvedbe zasaditve. Zasaditve morajo biti skladne z raznimi predpisi, da ni prostorskih konfliktov.

5.4.11 Ukrep vgradnja dodatnih robnih protitočnih mrež v trajnih nasadih

Pridelovalec dobi subvencijo za napravo dodatnih robnih mrež v nasadih. Mreže so lahko inkorporirane v običajno konstrukcijo protitočne mreže ali pa se tik ob zadnji vrsti nasada naredi ločena linija mreže. Subvencija se določi glede na m2 vgrajene mreže. Tehnične specifikacije konstrukcij določijo strokovnjaki.

5.4.12 Ponovno naj se predlaga stimulacija nakupa in uporabe antidrift šob skozi dodatno plačilo na površino ali kot povračilo x % stroška.

Dejstvo je, da se v Sloveniji te šobe še premalo uporabljajo in zaradi tega UVHVVR v odločbah ne zmanjšuje zaščitnih pasov ob uporabi teh šob. Kmetje tako nimajo nobene motivacije za nakup. Za eno programsko obdobje bi bilo to treba vključiti nakup šob v subvencije tako, da bi lahko razmere bistveno popravili. Plačilo se naj izvede na ha površine in ne kot investicija. 
Idealno bi bilo za vsako kmetijo imeti načrt varovanja voda, kjer bi na GERK natančno opredelili, kateri ukrepi so tam nujno potrebni, plačilo pa bi bilo odvisno od zahtevnosti teh. Upamo, da bodo navedeni predlogi služili pri pripravi predlogov.

Zaključek 

Izzivi, ki jih prinašajo nove evropske strategije se bodo odrazili tudi na področju rabe FFS. Izboljšati bo potrebno dobro kmetijsko prakso varstva rastlin (IPM), dobro preučiti posledice usmeritev za krčenja izbora FFS, premisliti o alternativnih postopkih, spodbuditi kmete k izboljšanju in uporabi dobrih kmetijskih praks ter dopolniti predpise …. Izgube aktivnih snovi zaradi regulatornih postopkov na ravni EU ni potrebno širit še z dodatnimi nacionalnimi prepovedi. Pri vseh ukrepi je potrebno imeti pred očmi vplive na pridelavo hrane . Ob krizi COVID-19 smo namreč spoznali, da je evropska solidarnost omejena in da morajo države v prvi vrsti skrbeti same zase – kar velja tudi na področju preskrbe s hrano.