Kaj so fitofarmacevtska sredstva oz. sredstva za varstvo rastlin?
Fitofarmacevtska sredstva oz. sredstva za varstvo rastlin so pripravki, ki se v kmetijstvu uporabljajo za varstvo rastlin in pridelkov pred povzročitelji bolezni in pred plevelom. Uporabljajo se tudi pri negi parkov, igrišč, gozdarstvu in v vrtičkarstvu.
Prvi znani viri o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zatiranje škodljivih organizmov so sumerski zapisi o uporabi žvepla za zatiranje pršic in žuželk iz 4500 p.n. št. Antični zapisi poročajo tudi o uporabi verskih in drugih obrednih običajev kakor tudi o uporabi kemijskih postopkov – predvsem dima za zatiranje škodljivih organizmov. Že v antiki so v ta namen uporabljali tudi bordojsko brozgo. V srednjem veku so uporabljali arzen, živo srebro in srebro, kasneje tudi izvlečke listov tobaka in piretrin. Do 1940 so bila v uporabi anorganska FFS kot npr. natrijev klorat, žveplova kislina, organska FFS naravnega izvora ter FFS kot stranski produkt pri proizvodnji plinskega olja: nitrofenol, klorofenol, naftalen, amonium sulfat, natrijev arzenat…Leto 1940 je prelomno leto za proizvodnjo sintetičnih FFS z odkritjem delovanja DDT, aldrina, dieldrina, kaptana, klordana, parationa in 2,4 D.
Uporaba FFS je bistveno pripomogla k višjim pridelkom in pridelavi kakovostne ter zdrave hrane. Izkoreninjena pa je bila tudi smrtna bolezen ergotizem. Glivične rastlinske bolezni in cvetni prah nekaterih plevelov povzročajo alergijske reakcije pri ljudeh, ki jih lahko z uporabo FFS preprečimo.
Do sredine 20 st. se ljudje niso ozirali na škodljive učinke pesticidov. Po letu 1960 pa so začela prihajati prva opozorila o pomenu pravilne uporabe FFS. Pomen varne in odgovorne rabe FFS je postalo ključno vodilo proizvajalcev FFS. Za izboljšanje varnosti vlagajo danes proizvajalci FFS veliko napora in denarja v vseh državah članicah. V Sloveniji smo tako v zadnjih 10 letih vzpostavili sistem ravnanja z odpadno embalažo in ostanki FFS. V okviru projekta »Iniciativa varne rabe FFS« osveščamo uporabnike o varnih postopkih ravnanja s FFS. V okviru projekta TOPPS vzpodbujamo postopke ravnanja s katerimi preprečujemo točkovno onesnaženje, površinsko razlivanje in zanašanje FFS.
Tudi postopek registracije FFS je sledil željam po varnosti FFS in njihovim vplivom na okolje in zdravje ljudi in je postajal čedalje zahtevnejši. Na ravni EU seje tako v zadnjih 25 letih število registriranih aktivnih snovi več kot prepolovilo. V EU je danes registriranih okoli 470 a.s , v Sloveniji le 230 a.s . Trend zmanjševanja števila registracij se nadaljuje predvsem na račun določanja lastnosti hormonskih motilcev, vplivov na čebele in neciljne organizme ter ostankov v pitni vodi.
Posebnost EU v primerjavi z drugimi deli sveta je v tem, da o registraciji aktivne snovi namesto stroke čedalje bolj odloča politična javnost. Izgube registracij FFS so na ta račun nepredvidljive.
Število novih aktivnih snovi, ki prihajajo na trg, ne sledi hitrosti izgube števila obstoječih snovi. Stroški razvoja nove a.s zanašajo cca. 280 mio €, razvoj pa traja več kot 11 let. Delež razvoja novih a.s. se je v EU v primerjavi z drugimi deli sveta v zadnjih 10 letih prepolovil. Razvoj in uvajanje bioloških FFS ne bo moglo nadomesti izpada sintetičnih FFS. Od cca 52 milijard €, kolikor je prodaja FFS na svetovnem trgu (od tega v članicah EU 9.6 milijard v 2015), je obseg prodaje bioloških FFS manj kot 4%. Ocenjujemo, da je prihodnost sintetičnih FFS negotova, kakor je tudi negotova prihodnost varstvo rastlin in zagotavljanje ustreznih količin hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo..
ALI STE VEDELI:
da v EU 3% prebivalcev zadovolji 75% potreb po hrani
da se tudi v ekološki pridelavi uporabljajo fitofarmacevtska sredstva- tako naravna kot kemična
da bo potrebno v svetovnem merilu v naslednjih letih 25 pridelati toliko hrane, kot smo jo pridelali v zadnjih 10000 letih skupaj
KAJ SE ZGODI BREZ UPORABE FFS:
gojene rastline napadejo škodljivi organizmi jih lahko popolnoma uničijo
napadenih in poškodovanih kmetijskih pridelkov se ne da prodati
izbor pridelkov na trgu se zmanjša- cene rastejo
uživanje svežega sadja in zelenjave se zmanjša, kar negativno vpliva na zdravje potrošnikov
ALI STE VEDELI:
da bi kmetje potrebovali trikrat toliko obdelovalnih površin, če bi imeli takšne donose/ha kot leta 1950
da bi morali uživanje malin zaradi kemičnih spojin, ki jih vsebujejo, prepovedati, če bi jih ocenjevali enako kot fitofarmacevtska sredstva
PRI ZMANJŠANJU UPORABE FFS:
je pridelek pšenice in drugih žit okoli 40% nižji
je pridelek oljaric za 50% nižji
se zniža pridelek sadja in zelenjave za okoli 30%
se zmanjša BDP v EU za 45 milijard €
VAROVANJE OKOLJA
Varovanju voda daje evropska potika zelo velik poudarek. Fitofarmacevtska sredstva, ki se lahko izpirajo v podtalnico tako niso več dovoljena. Ravno tako je pomembno, de se pri uporabi ne izpirajo v površinske vode- potoke, reke in jezera. Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev morajo zato pred dovoljenjem za nakup fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji opraviti obširno izobraževanje v katerega so vključene tudi informacije o odgovornem ravnanju do okolja in varovanja voda. Tudi fitofarmacevtska industrija posveča veliko pozornosti in časa izobraževanju uporabnikov o pravilni rabi fitofarmacevtskih sredstev- s poudarkom na varovanju voda, varovanju uporabnika, opozarjanju pred ponaredki, varovanju čebel in odstranjevanju odpadkov in odpadne embalaže fitofarmacevtskih sredstev.
Pomembne napotke o varovanju okolja in posebej voda so navedene na etiketi in navodilu za uporabo fitofarmacevtskih sredstev .
ALI STE VEDELI:
dovoljena vsebnost ostankov fitofarmacevtskih sredstev v vodi znaša 0,1 µg/L vode. To je enako, kot če bi raztopil 1 g aktivne snovi FFS v potoku dolgem 33 km, širokem 1m in globokem 30 cm.
če pijete 70 let izključno vodo, ki vsebuje 0,1 µg/L/ fitofarmacevtskega sredstva, zaužijete v v tem času količino, ki je enaka 1 zrnu soli.
PREDPISI :
Fitofarmacevtska sredstva so najbolj regulirane kemikalije v Evropi. Vsako sredstvo izčrpno pregledajo in preverijo preden dobi dovoljenje za promet. Poleg delovanja preverijo razkroj in ostanke v okolju, nevarnost za ljudi, živali in vpliv na ekosistem. Pred izdajo dovoljenja pregledajo okoli 100 večletnih študij.