Še teden dni nas loči od 16. oktobra, ko bomo tudi letos obeležili Svetovni dan hrane. Ključno sporočilo letošnjega dne je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. FAO z njim opozarja na dva ključna problema na prehranskem področju, na eni strani je debelost, na drugi pa naraščajoča lakota v svetu. Pozivi pod geslom Kaj jemo? so namenjeni pristojnim nacionalnim organom v vseh državah, zasebnim podjetjem, civilni družbi in vsakemu posamezniku, zato to vprašanje zastavljamo tudi slovenski ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandri Pivec, najbolj pristojni osebi za to področje. Zanima nas tudi, kako je s stopnjo slovenske samooskrbe, kakšna je aktualna strategija naše kmetijske politike, koliko potencialov še skrivajo slovenske kmetijske zmogljivosti, kako s spodbujanjem ekološkega kmetovanja zagotoviti več hrane za naše preživetje in drugo.

Še trije tedni nas ločijo od 16. oktobra, Svetovnega dne hrane, ki bo letos potekal pod geslom Zdravo prehranjevanje za preprečevanje lakote, ki so ga določili v FAO. Tudi v Sloveniji se v teh dneh že vrstijo pozivi k zdravemu, uravnoteženemu prehranjevanju, ki mora postati dostopno vsem v enaki meri. V teh dneh se bolj kot sicer sprašujemo, Kaj jemo?. Kako varno hrano jemo Slovenci? Kakšnih primesi smo deležni z uživanjem? Kako vplivajo na naše zdravje? Kdaj je hrana za človeka lahko zdravilo, v katerih primerih strup? O tem smo se pogovarjali z prim. dr. Lucijo Perharič, dr. med., specialistko in doktorico toksikoloških znanosti z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Vsako leto 16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane. Ključno sporočilo letošnjega dne je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. FAO z njim opozarja na dva ključna problema na prehranskem področju, na eni strani je debelost, na drugi pa naraščajoča lakota v svetu. V teh dneh se že vrstijo pozivi k zdravemu, uravnoteženemu prehranjevanju, ki mora postati dostopno vsem v enaki meri. Pozivi pod geslom Kaj jemo? so namenjeni pristojnim nacionalnim organom v vseh državah, zasebnim podjetjem, civilni družbi in vsakemu posamezniku. Kako varno hrano jemo Slovenci? Kako potrošnika ščitijo pristojne službe? Na kaj moramo biti pri nakupu najbolj pozorni? O tem smo se pogovarjali z dr. Janezom Posedijem, generalnim direktorjem Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Ivan Bučar: »Mirno lahko rečem, da v Sloveniji tudi na konvencionalen način, v integrirani pridelavi, kupcem zagotavljamo varno in kakovostno hrano.«