Pesticidi oz. sredstva za varstvo rastlin: zdravje ljudi in živali

Pod pojmom pesticidi razumemo fitofarmacevtska sredstva oz. sredstva za varstvo rastlin in biocide.
Sredstva za varstvo rastlin se uporabljajo v kmetijstvu za zatiranje škodljivih organizmov . To so:
insekticidi – za zatiranje žuželk,
fungicidi- za zatiranje glivičnih bolezni,
herbicidi- za zatiranje plevelov, akaricidi za zatiranje pršic itd..
Sredstva za varstvo rastlin so lahko kemijskega izvora, lahko pa so tudi snovi biološkega izvora.
Tako biocidi kakor sredstva za varstvo rastlin nam omogočajo kakovostno, udobno in predvsem zdravo življenje. Znano je, da so lahko komarji, uši, podgane ali miši prenašalci nevarnih bolezni. Za njihovo zatiranje si uspešno pomagamo z biocidi.
V kmetijstvu se uporabljajo tako v ekološki kakor v integrirani pridelavi. Pogosto so to nevarne kemikalije – nevarne za zdravje ljudi ali za okolje. Vendar pa za njih velja, da so to poleg zdravil najbolj preučene kemikalije. Pred pridobitvijo dovoljenja za uporabo gredo skozi dolgotrajni postopek razvoja in registracije, ki trajata v povprečju 11 let. V postopku se preuči njihov vpliv na zdravje ljudi in okolje. Natančno se določijo pogoji uporabe: čas, količina, klimatske razmere, vrsta tal, namen uporabe, osebna varovalna oprema uporabnika in postopki ravnanja v primeru nezgod, vplivi na rastline in neciljne organizme… Določi se tudi količina ostankov v hrani – količina, ki jo lahko zaužijemo dnevno skozi vse življenje brez tveganja za zdravje ljudi. To vrednost se zaradi varnosti pomnoži s faktorjem 100 in ta vrednost je maksimalno dovoljeno vrednost v hrani – t.i MRL. Standardi za določanje varnosti sredstev za varstvo rastlin so v EU najstrožji na svetu.

V Sloveniji in v EU se ostanki v hrani redno kontrolirajo. V zadnjih letih ugotavljamo, da je okoli 70% hrane v EU in v Sloveniji brez ostankov FFS. Vzorcev, v katerih je bilo ugotovljeno preseganje pa je med 0,1-0,2%. Največ vzorcev s preseženimi vrednostmi izvira iz tretjih držav. Kljub preseženim vrednostim velja, da je hrana še vedno varna, saj je pri določanju MRL uveljavljen faktor varnosti 100.

Sredstva za varstvo rastlin kmetje nujno potrebujejo – tako v ekološki kakor tudi v integrirani pridelavi. Brez njih bi bili pridelki v povprečju najmanj 40% nižji. Ekonomski položaj kmetij bi bil močno ogrožen. EU, še bolj pa Slovenija, bi morala manjkajočo hrano uvažati in to iz držav, kjer veljajo nižji standardi pri pridelavi hrane..
Sredstva za varstvo rastlin pa niso pomembna samo za pridelavo zadostnih količin hrane. Pomembna so za pridelavo zdravih pridelkov. Pridelki, predvsem sadje, vrtnine in žita, rasti in v skladišču ogrožajo patogene glive, ki so za zdravje ljudi in živali zelo nevarne. Nevidni izločki teh gliv -tako imenovani mikotoksini -so eni najmočnejših naravnih strupov, ki so lahko rakotvorni, zmanjšujejo odpornost, povzročajo prebavne motnje, so lahko strupeni za notranje organe in so lahko razvojno in reproduktivno toksični. Iz zgodovine je znana bolezen »Ogenj svetega Antona« , ki jo povzroča izloček glive rženega rožička. Zadnja velika epidemija te smrtne bolezni je bla leta 1927 v nekdanji Sovjetski zvezi, zadnji smrtni primeri pa so dokumentirani iz l. 1951.
Danes je znanih okoli 400 vrst različnih mikotoksinov. Najpomembnejši rodovi gliv, ki izločajo nevarne mikotoksine se nahajajo na sadju, vrtninah in žitih. To so glive iz rodov Aspergillus, Penicillium, Alternaria in Fusarium. Najpomembnejši mikotoksini so : : Aflatoksin, Ohratoksin, Patulin, Alternarijski toksini in toksini gliv iz skupine Fusarium.
Vsem pridelovalcem so dobro znane bolezni kot so: zelena gniloba sadja, zelena gniloba čebule, cela vrsta bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Alternaria (pegavosti cele vrste vrtnin , še posebej pa alterarijska pegavost paradižnika). Posebej pozorno se spremljajo ostanki toksinov gliv Fusarium, ki napadajo žita in koruzo med celotno rastjo, še posebej v naših klimatskih razmerah. Žito oz. moka, ki presega dovoljene vrednosti teh toksinov za prehrano ljudi in krmo živalim ni dovoljena, saj povzroča prebavne motnje in resno ogroža zdravje ljudi in živali.
Varstvo rastlin in s tem uporaba sredstev za varstvo rastlin ne služi samo zagotavljanju optimalnih količin kmetijskih pridelkov in s tem zagotavljanju ekonomsko upravičene pridelave. Vloga varstva rastlin je tudi v zagotavljanju zdravih pridelkov, ki jih ljudje in živali lahko uživajo brez tveganja za nastanek težkih, neozdravljivih bolezni.