Novi okoljski ukrepi SKP, evropska strategija “od vil do vilic” ter biodiverzibilost do leta 2030 / vpliv na dostop do fitofarmacevtskih sredstev (FFS)
EU je sprejela dve pomembni strategiji: Farm to Fork (od »vil do vilic«,) in strategijo o bioraznolikosti do leta 2030. Istočasno se v državah članicah pripravljajo usmeritve za novo obdobje Skupne kmetijske politike (v nadaljevanju SKP).
Obe strategiji pomembno usmerjata uporabo FFS v naslednjem obdobju in se bosta odrazili tudi v nacionalnih predpisih ter v ukrepih SKP.
Izhodišča obeh strategij vezana na uporabo FFS so naslednja:
- 50 % zmanjšanje uporabe oz. tveganja zaradi u FFS do leta 2030;
- 50 % zmanjšanje nevarnih FFS;
- vsaj 25 % obdelovalnih površin se naj nameni za ekološko pridelavo;
- 30 % površin naj bo varovanih – od tega 10 % strogo varovanih;
- 10 % kmetijskih površin je potrebno nameniti biodiverzibilnosti (kot so varnostni pasovi, ledine, ograje, terase, mokrišča..)
Kot predstavniki globalnih in domačih fitofarmacevtskih podjetij smo neposredno vključeni v pridelavo hrane, saj zagotavljamo potrebna sredstva za varstvo rastlin (oz. FFS) tako za konvencionalno kot za ekološko pridelavo. Z ozirom na klimatske spremembe in krizo biodiverzibilnosti podpiramo usmeritve za ohranjanje narave in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Zavedamo pa se, da so za doseganje ambicioznih ciljev ključne inovacije in razvoj, ki bo temeljil na realnih, znanstveno utemeljenih osnovah.
Podpiramo stališče večine držav članic, da se pred sprejetjem katerih koli ukrepov izvede natančna analiza učinkov in pričakujemo, da bosta strategiji ob večjem varovanju okolja zagotovili prehransko varnost državljanov EU in ekonomsko vzdržnost kmetijstva kot gospodarske panoge.
Evropski sistem registracije fitofarmacevtskih sredstev velja za enega najstrožjih na svetu. V povprečju traja 11 let od molekule do registracije FFS. Že registrirana FFS so pod stalno revizijo in ocenjevanjem glede vplivov na okolje in zdravje ljudi. Iščejo se varnejše rešitve in opuščajo tiste, ki veljajo za bolj tvegane. Vsi vemo, da je že sedaj zelo težko, včasih pa tudi nemogoče, zagotoviti ustrezno varstvo rastlin. V Sloveniji imamo s tem še posebej veliko težav saj imamo še manj razpoložljivih FFS kot večje države.
Skrbi nas, kako se bodo nove usmeritve uveljavile v Sloveniji. Še posebej nas skrbi, da bi v zavzetem iskanju poti za uveljavitev zgoraj predstavljenih usmeritev EU, v Sloveniji posegalo po administrativnih prepovedih FFS brez predhodne analize potreb varstva rastlin po posameznih kulturah in se s tem še dodatno omejevalo dostop do FFS. Pri sedanjih KOPOP ukrepih se je namreč ravno ta princip uveljavil na njivskih površinah na območju načrtov varovanja voda. Po naši oceni je bilo prizadetih cca 60 % njivskih površin. Kljub ambicioznim ciljem, ukrep ni prinesel nikakršnega napredka. Stanje onesnaženosti podzemnih voda je ostalo praktično enako kot pred ukrepi (pravzaprav lahko rečemo, da je bilo dobro že prej, sedaj pa nič boljše).