Sporočilo za javnost - Samooskrba s hrano v teh časih še bolj pomembna

Samooskrba s hrano v Sloveniji nizka
EU Zeleni dogovor in vojna v Ukrajini poslabšujeta oskrbo s hrano
Prehranska varnost EU in Slovenije na preizkušnji

Ljubljana, 6. 4. 2022 - Svetovno prebivalstvo strmo narašča, obseg razpoložljivih obdelovalnih površin pa se zmanjšuje. Slovenija je z 800 m² njivskimi površinami na prebivalca na predzadnjem mestu v EU. Evropsko povprečje je 2000 m² površinami na prebivalca.

Slovenska samooskrba¹ je v letu 2020 pokrila le 36 % potrebnega sadja, pridelali smo manj kot polovico potrebne zelenjave (48 %) in nekoliko več krompirja, a še vedno 40 % premalo, da bi zagotovili samooskrbo. V trenutnih časih, ko uvoz hrane ni več samoumeven, mora biti zagotavljanje prehranske varnosti s čim višjo stopnjo samooskrbe prvi cilj kmetijske politike v Sloveniji.

Vojna v Ukrajini nas je opozorila, kako pomembna je samooskrba s hrano, ki jo omogoča le stabilna pridelava zadostnih količin varne, kakovostne in cenovno dostopne hrane. Ukrajina velika izvoznica hrane, saj lahko njeno kmetijstvo prehrani 600 milijonov ljudi. Zaradi vojne je prihodnja letina v Ukrajini pod velikim vprašajem. Da bi omilili vpliv vojne na evropsko prehransko varnost, je Evropska komisija (EK) predlagala paket podpore v višini 500 milijonov EUR za podporo proizvajalcem, ki so jih posledice vojne najbolj prizadele. EK hkrati raziskuje tudi druge možnosti za omilitev razmer, ki poslabšujejo prehransko varnost Evrope.

Še bolj kot vojna v Ukrajini, lahko dostop do hrane in njene cene v EU poslabšajo nove smernice EU kmetijske politike. EU Zeleni dogovor, in z njim povezana strategija »Od vil do vilic«, prinašata drastične ukrepe glede sredstev za varstvo rastlin in gnojil. Po napovedih študij bodo imeli ukrepi močan negativen vpliv na evropsko pridelavo hrane in jo občutno podražili.

Najnovejša študija univerze iz Wageningena² o vplivu omenjene strategije na evropsko kmetijstvo ugotavlja, da bo povprečen upad pridelka med 10 -20 odstotki, pa vse do 50 odstotkov za določene poljščine. Najbolj prizadeta bosta sadjarstvo in pridelava zelenjave - od posameznih kultur najbolj jabolka, hmelj, grozdje, olive, citrusi in paradižnik, kar so v veliki meri pomembne kulture tudi pri nas v Sloveniji. Učinki na slovensko kmetijstvo, in posledično na slovenskega potrošnika, bodo tako občutni. Podobno ugotavljajo tudi druge študije, npr. študija Kielske univerze³ predvideva, da se bo v EU govedoreja v povprečju zmanjšala za 20 odstotkov, nekaj odstotkov manj prašičjereja in da bo Evropa postala uvoznica hrane in surovin, kar je v nasprotju s strategijo EU o prehrambni avtonomnosti. USDA študija³ ugotavlja, da bo strategija »Od vil do vilic« vplivala na pomanjkanja hrane za kar 22 milijonov ljudi. Vse omenjen študije ugotavljajo, da se bo hrana podražila, prizadeta pa bo tudi nemotena oskrba.

Prilagajanje kmetijstva v smeri bolj trajnostne pridelave hrane, pa tudi potrošnje hrane, povečuje potrebe po inovacijah, ki jih predstavljajo biološka sredstva za varstvo rastlin, R&R, biotehnologija, nove rešitve za varstvo rastlin, nove tehnike, da bi premagali oz. premostili negativne učinke zmanjšanja uporabe pesticidov in hranil, skladno s strategijo »Od Vil do vilic«. Ker regulatorni okvir zaostaja za inovacijami, ga je nujno posodobiti, da bo nudil kmetom nujno potrebne alternativne rešitve za zaščito rastlin. Prehranska varnost temelji na učinkovitem varstvu rastlin, ki potrebuje čim širši nabor fitofarmacevtskih sredstev. Žal pa se dostopnost do aktivnih snovi zmanjšuje tako na nivoju EU, kot pri nas. Na nivoju EU je dovoljenih 454 aktivnih snovi, v Sloveniji pa manj kot polovica, le 209.

Trajnostni cilji morajo biti ambiciozni, a hkrati omogočati preživetje slovenskemu kmetu, potrošniku pa omogočiti dostop do zadostnih količin kakovostne lokalno pridelane hrane.

Kontakt:

Katja Kresse, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Združenje proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev, skrajšano ime GIZ Fitofarmacije, Kržičeva 3, 1000 Ljubljana, www.fitofarmacija.si

Viri:

O GIZ fitofarmacije:

Združenje proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev, skrajšano ime GIZ Fitofarmacije, predstavlja fitofarmacevtsko industrijo v Sloveniji in je član krovnega združenja Crop Life Europe. Fitofarmacevtska industrija razvija inovativne in znanstveno utemeljene rešitve, ki omogočajo pridelavo zdravih, cenovno dostopnih pridelkov in prispeva k trajnostni preskrbi s hrano. Spodbujamo kmetijske prakse, ki temeljijo na trajnostni in odgovorni uporabi sredstev za varstvo rastlin in tehnologije varstva rastlin, ki omogočajo trajnostno intenziviranje kmetijstva. Verjamemo, da mora kmetijska politika temeljiti na znanosti in na mehanizmih za obvladovanje tveganja. Zagovarjamo predvidljivo in sorazmerno zakonodajno okolje, ki spodbuja inovacije in konkurenčnost. Promoviramo varno uporabo FFS: varovanje uporabnikov, varovanje voda, varovanju čebel, ravnanje z odpadno embalažo in odpadnimi FFS. Opozarjamo pred ponarejenimi sredstvi za varstvo rastlin. Podrobneje si naše projekte lahko ogledate na spletni strani www.fitofarmacija.si.