Digitalno in precizno kmetijstvo (DPK) je temelj sodobnega kmetijstva, saj prispeva k bolj trajnostnim praksam, dela kmetijstvo bolj privlačno za mlade in omogoča diverzifikacijo prihodkov. Avtomatizacija procesov izboljšuje delovne pogoje, zmanjšuje administrativno breme kmetov in pomanjkanje delovne sile. DPK povečanje produktivnosti, nudi kmetom podporo pri vsakodnevnih izzivih in zmanjšuje vplive na okolje in podnebje.

• Celovita in za prihodnosti primerna digitalna strategija za kmetijstvo je ključna za doseganje okoljskih, ekonomskih in družbenih koristi ter za učinkovito naslavljanje izzivov široke uporabe sodobnih tehnologij.
• Obstoječi pravni okvir EU je treba izvajati na način, ki omogoča uporabo preciznih tehnologij, vključno z droni, za ciljne in natančnejše aplikacije FFS.
• Vključevanje digitalnih in preciznih orodij v obstoječe EU izobraževalne platforme in učne kmetije bi še bolje približalo njihove koristi kmetom, civilni družbi in oblikovalcem politik.
• Spodbujanje uporabe digitalnih orodij, kot je AgriGuide, lahko pomaga pri izvajanju predpisov, zmanjšanju administrativnega bremena in izvajanju integriranega varstva rastlin (IVR), hkrati pa zagotavlja varstvo podatkov.

Digitalna strategija za kmetijstvo: podpora kmetom in podeželju

Zavezanost Evropske komisije (EK) k viziji za kmetijstvo in prehrano, z namenom oblikovati celovito in za prihodnost primerno digitalno strategijo za kmetijstvo ima potencial, da pospeši uvajanje inovativnih tehnologij. Če hoče to doseči, mora ustrezno nasloviti izzive digitalizacije, kot so visoki stroški, pomanjkanje digitalnih kompetenc in nezadostna povezljivost na podeželju. Hkrati mora  spodbuditi ukrepe za pospeševanje sprejetja DPK orodij in rešitev. Za uspeh te strategije bo EU morala izboljšati širokopasovno infrastrukturo, vlagati v digitalne kompetence in poenotiti podatkovne sisteme. Spodbujanje uporabe orodij, podprtih z umetno inteligenco (UI), ima potencial za zmanjšanje »digitalne vrzeli« med manjšimi in velikimi kmetijami, saj so ta programsko podprta orodja stroškovno manj zahtevna kot vrhunske tehnologije za precizno aplikacijo.

CropLife Europe in njene članice so se leta 2020 zavezali, da bodo do leta 2030 vložili 10 milijard evrov v razvoj DPK orodij. Po priporočilih Strateškega dialoga pa je potrebno tudi identificirati dodatne finančne mehanizme - tako v okviru Skupne kmetijske politike (SKP), kot tudi širše, vključno z aktivacijo Evropske investicijske banke za dostop do ugodnih posojil (tudi za mlade kmete) in Sklada za pravični prehod.

Zakonodajne smernice za precizno kmetijstvo

Države članice bi morale v okviru obstoječe zakonodaje omogočiti precizne aplikacije za varstvo rastlin, vključno z uporabo dronov. Droni (tudi popolnoma avtomatizirani sistemi na osnovi UI) kmetom pomagajo pri zajemu slik in prepoznavanju in kartiranju težav, kot so škodljivci, bolezni ali pomanjkanje hranil. Potrebna je usklajena sprememba zakonodaje, ki bo olajšala uporabo dronov in tehnologij za precizno apliciranje za potrebe varstva rastlin. Do vzpostavitve regulatornega okvira, ki bo drone priznal kot aplikacijsko opremo, CropLife Europe predlaga oblikovanje jasnih EU smernic za začasne izjeme, ki bi dovoljevale uporabo dronov. Takšne smernice bi lahko bile pripravljene v okviru delovne skupine za sisteme zračnih brezpilotnikov (UAVASTF) in Evropske delovne skupine za precizne aplikacije (EUPAF).

Trenutno se zbirajo in razvijajo podatki o preciznih aplikacijah, za oblikovanje enotnih, zanesljivih in dolgoročno vzdržnih standardov pa potrebujemo tudi smernice. Ti standardi naj omogočajo scenarije ocene tveganja za aplikacije na tleh in z zraka (tudi z uporabo dronov) ter vključujejo tehnične specifikacije za proizvajalce opreme in vmesnikov. Poleg tega bo treba odpraviti morebitne regulatorne ovire za uporabo dronov v kmetijstvu (tj. popolnoma avtomatiziranih sistemov dronov, podprtih z UI) za zajem slik in spremljanje stanja (npr. zaznavanje težav, kot so škodljivci, bolezni ali pomanjkanje hranil). V regulatornem okviru je potrebno upoštevati priporočila iz "Kompendija pogojev uporabe za zmanjševanje tveganja" (EK) in priporočila Evropske delovne skupine za precizne aplikacije (EUPAF). Upoštevanje tehnologije za precizno apliciranje v oceni tveganja in pri registraciji sredstva bo izboljšalo nabor rešitev, ki jih kmet potrebuje.

Več izobraževanja in učnih kmetij

DPK je potrebno v večji meri vključiti v obstoječe EU izobraževalne platforme, kot so program "Boljše usposabljanje za varnejšo hrano" (BTSF) in Evropska partnerstva za inovacije. Kmete je potrebno usposobiti za uporabo DPK orodij. Učne kmetije naj kmetom, oblikovalcem politik in širši javnosti predstavijo prednosti teh tehnologij v realnih razmerah na terenu.

CropLife Europe in njene članice so se leta 2020 zavezali, da bodo do leta 2030 usposobili 1 milijon kmetov, svetovalcev in drugih akterjev v kmetijstvu po vsej EU. Usposabljanja na področju digitalnih kompetenc (upravljanje in izmenjava podatkov) bodo omogočila poln izkoristek potenciala DPK in njihovih podatkov. Usposabljanja naj zajamejo vse deležnike v kmetijstvu, posebna pozornost pa naj bo namenjena mladim kmetom, nosilcem inovacij na kmetijah.

Digitalna orodija za zmanjšanje administrativnega bremena

Vse večja zakonodajna kompleksnost zahteva digitalne rešitve, ki bodo prispevale k poenostavitvi skladnosti in vodenja evidenc. Digitalna orodja, kot je AgriGuide, pomagajo uporabnikom FFS delovati skladno s predpisi, podpirajo izvajanje integriranega varstva rastlin (IVR) in sistema »enkrat zbiraj, večkrat uporabi« ter pri vodenju evidenc in poročanju. Ta orodja lahko nudijo tudi dragocene informacije o dejanski porabi FFS na terenu, kar omogoča oblikovanje realnejših ocen tveganja.

Sistemi za podporo pri odločanju (DSS) in sistemi za upravljanje kmetij (FMS) lahko pomagajo kmetom in svetovalcem pri spremljanju stanja in podajanju kmetijskih nasvetov o varstvu rastlin. Pomembno je zagotoviti dostopnost in skladnost podatkov med kmetijsko mehanizacijo in sistemi, vzpostaviti infrastrukturo za digitalne etikete FFS in nadgraditi uporabo podatkov.

V skladu z zakonodajo EU ter ob upoštevanju izkušenj iz Kodeksa ravnanja za posredovanje kmetijskih podatkov je treba povečati pravice kmetov glede lastništva podatkov.

CropLife Europe verjame, da bo vključitev zgornjih elementov v načrtovano Strategijo za digitalno kmetijstvo pomagala kmetom v celoti izkoristiti napredek digitalizacije, dosegati cilje EU na področju trajnosti ter zagotavljati prehransko varnost in suverenost.