• 01 256 25 25
  • 040 885 567
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
  • Pon - Pet 8:00 - 16:00

O fitofarmacevtskih sredstvih

Že samo ime nam pove kaj so pesticidi: pest-bolezen, cedere-ubiti. Torej so pesticidi in tako tudi fitofarmacevtska sredstva, kot njihova podskupina, namenjeni uničevanju škodljivih organizmov. Tako so fitofarmacevtska sredstva naravne ali kemične-sintetične snovi namenjene uničevanju bolezni, škodljivcev in plevelov, ki ogrožajo gojene rastline. Med pesticide sodijo še biocidi – t.i. nekmetijski pesticidi (npr. dezinfekcijska in deatizacijska sredstva, antivegetacijska sredstva ...)

Ob napadu škodljivih organizmov rastline reagirajo tako, da tvorijo svoje lastne obrambne snovi, skoraj  podobno kot ljudje tvorijo protitelesa. Umetno narejena sredstva za varstvo rastlin - fitofarmacevtska sredstva - so podobno kot zdravila - uporabljamo jih takrat, kadar je obrambni sistem rastline prešibak v boju proti napadu  škodljivih organizmov.


KAJ OGROŽA RASTLINE?

Kaj so fitofarmacevtska sredstvaRastline je potrebno varovati pred različnimi boleznimi, škodljivci in drugimi organizmi kot so pleveli bakterije, virusi, glodalci, ki ogrožajo gojene rastline.


VAROVANJE GOJENIH RASTLIN

Herbicidi, insekticidi in fungicidi so fitofarmacevtska sredstva. Z insekticidi zatiramo škodljive žuželke kot npr. uši. S fungicidi varujemo rastlin pred boleznimi kot npr. različnimi glivičnimi bolezni, ki ogrožajo rastline v času kalitve, rasti, žetve in tudi v skladiščih. S herbicidi uničujemo plevele, ki ogrožajo gojene rastline, jim odvzemajo hrano, vodo in svetlobo.

Poleg teh treh glavnih vrst fitofarmacevtskih sredstev imamo še druge- za specifične vrste škodljivcev. To so npr. moluscidi- za zatiranje polžev, akaricidi- za zatiranje pršic ter rodenticidi za zatiranje glodavcev.

Škodljivi organizmi lahko razvijejo proti fitofarmacevtskim sredstvom odpornost- rezistenco. Rezistenco lahko razložimo kot dedno spremembo občutljivosti populacije škodljivca oz. bolezni, ki se kaže kot ponavljajoča odpoved fitofarmacevtskega pripravka na pričakovani ravni varstva rastlin,  kadar uporabljamo pripravek v predpisanem odmerku. Navzkrižna rezistenca nastopi takrat, kadar se rezistenca na eno sredstvo prenese še na drugo in to tudi takrat kadar škodljivec oz. bolezen nista bila tretirana s tem sredstvom. Rezistenca lahko nastane zaradi ponavljajoče uporabe istega sredstva  ali sredstva, ki ima samo en način delovanja na tretiranega škodljivca oz. bolezen. Najboljši ukrep proti rezistenci je t.i. Integrirano varstvo rastlin, ki priporoča uporabo vseh kontrolnih ukrepov na gospodaren in trajnostni način.

 

NAJTI PRAVO RAVNOTEŽJE

Žuželke, polži, uši in ostali škodljivci imajo v naravnem ekosistemu pomembno vlogo. Zaradi tega je potrebno najti   občutljivo ravnovesje med zdravimi in ekonomično pridelanimi pridelki ter med ostalimi vrstami ki uspevajo v okolici.

Fitofarmacevtska sredstva uporabljamo:

  • na njivah pred setvijo – za varovanje rastočih poljščin
  • na požetih pridelkih – za preprečevanje kvarjenja med skladiščenjem
  • med predelavo, pakiranjem in transportom – za zaščito kakovosti in zgleda pridelkov

Po svojih lastnostih  fitofarmacevtska sredstva morajo biti škodljiva – vendar smo proti tistim tarčam za katere so namenjena. Sodobna fitofarmacevtska sredstva so narejena tako, da imajo tri lastnosti.
 
Morajo biti:
  • varna – neškodljiva ljudem, ki pridejo v stik z njimi med njihovo izdelavo, uporabo ali  v tretirani hrani
  • specifična – učinkovita smo za tiste organizme (bolezni, škodljivce, pleveli), za katerim so namenjena
  • neobstojna – po pričakovanem učinku morajo razpasti v enostavne, neškodljive kemične sestavine brez škodljivih vplivov na okolje


Povzeto po: ECPA, European Crop Protection Association


© 2018 Fitofarmacija. Vse pravice pridržane.