Ponedeljek, 11 December 2017
   
Velikost pisave

Iskanje

Omejitve pri nakupu in uporabi fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji

Dostop do fitofarmacevtskih sredstev je v  Sloveniji natančno reguliran in omejen.  Po pridobljenem dovoljenju za promet so  distribucija, uporaba in uničenje ostankov fitofarmacevtskih  sredstev natančno predpisani  z evropskimi krovnimi predpisi in z nacionalnimi predpisi.

Omejitve pri transportu fitofarmacevtskih sredstev:

Transport tistih fitofarmacevtskih sredstev, ki spadajo med nevarno blago v smislu omenjenega predpisa  kakor tudi določila pakiranja in skladiščenja določa Evropski sporazum o mednarodnem cestnem  prevozu  nevarnega blaga ADR. Ta predpis tako določa vrsto in kakovost embalaže, velikost embalaže in število enot v zavoju za prevoz. Poleg tega predpisuje količine nevarnega blaga glede na način prevoza. Predmet ADR predpisov je tudi postavitev nevarnih kemikalij v skladišču glede na njihove fizikalno kemične lastnosti. Podjetja, ki pakirajo, prevažajo in skladiščijo fitofarmacevtska sredstva razvrščena kot nevarna v smislu ADR morajo imeti svetovalca, ki ima opravljeno licenco ADR.

Omejitve pri distribuciji fitofarmacevtskih sredstev

Podjetja, ki vršijo promet s fitofarmacevtskimi sredstvi morajo imeti to dejavnost vpisano v sodni register skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah. Pred vpisom pa morajo svojo dejavnost uskladiti s predpisi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 35/2007) in Zakona o kemikalijah  (prečiščeno besedilo, Uradni list RS 110/2003).

Skladno z določili obeh krovnih predpisov morajo po  določilih Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi (prečiščeno besedilo Ur. List RS 73/2005)  imeti ustrezno urejeno skladišče in trgovski prostor ter:
  • stalno zaposleno odgovorno osebo  za fitofarmacevtska sredstva (oseba z ustrezno visokošolsko izobrazbo opravi preverjanje iz znanja fitomedicine – licenco)
  • imeti  odgovorno osebo za promet s kemikalijami
  • imeti  odgovorno osebo z licenco ADR
  • pri prodaji na drobno imeti stalno zaposleno osebo s srednješolsko izobrazbo kmetijske smeri in opravljenim izpitom iz fitomedicine
O prodaji fitofarmacevtih sredstev morajo distributerji voditi evidence in poročati  enkrat letno Fitosanitarni upravi. Trgovine morajo svoje prostore in osebje tudi usposobiti za pravilno ravnanje z odpadkiin odpadno embalažo fitofarmacevtskih sredstev skladno s predpisi, ki izhajajo iz Zakona o varstvu okolja.

Omejitve pri nakupu in uporabi fitofarmacevtskih sredstev

Fitofarmacevtska sredstva lahko kupijo le osebe, ki imajo opravljen izpit iz fitomedicine. Osebam brez tega izpita so na voljo le sredstva iz posebnega seznama – to so predvsem sredstva pakirana v embalaži, ki zadostuje za aplikacijo na največ 500 m2 in so po svojih lastnostih primerna laičnemu uporabniku – glej Pravilnik o pogojih in kriterijih za določitev fitofarmacevtskih sredstev za prodajo brez predložitve dokazila o opravljenem strokovnem usposabljanju  (Ur. List RS 103/2007)

Uporabniki smejo uporabljati le tista fitofarmacevtska sredstva, ki imajo veljavno dovoljenje za promet. Uporabljati jih smejo le za namene, za katere so registrirana. Pri delu z njimi morajo upoštevati navodila na etiketi in Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2003, 5/2007 in 30/2009 ) . Pomembna so predvsem določila v zvezi z varovanjem okolja – voda in čebel- ter varovanjem pred zanašanjem na sosedne parcele. Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev so dolžni uporabljati certificirane naprave za nanašanje in jih redno pregledovati na dve leti. Uporabniki so dolžni tudi odgovorno ravnati z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi in odpadno embalažo.  

Trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev

V želji, da bi še dodatno zmanjšali tveganja, ki ga za ljudi in okolje predstavljajo fitofarmacevtska sredstva, je bila v EU v l.2009 sprejeta Direktiva  Evropskega parlamenta in sveta  o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov 2009/128 ES. Po tej Direktivi so članice EU dolžne do konca l. 2012 sprejeti svoje Nacionalne akcijske plane. V Sloveniji imamo skoraj vsa področja trajnostne rabe , ki jih določa Direktiva kot temelj Nacionalnih akcijskih planov, že nekaj let v veljavi. Tako nam daje ta direktiva  možnost, da jih ponovno pregledamo, o njih premislimo in po potrebi posodobimo z dobrimi praksami iz ostalih evropskih držav.

omejitve

Poraba fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji


Poraba fitofarmacevtskih sredstev je v Sloveniji že nekaj let več ali manj enaka- nihanja povzročajo v glavnem vremenske razmere v posameznih letih. Gibanja porabe pri fitofarmacevtskih sredstvih je težko oceniti na osnovi količin prodanih fitofarmacevtskih sredstev, saj se količine spreminjajo tudi glede na formulacije pripravkov. Pri herbicidih je tako možno s pripravki na osnovi derivatov sečnine tretirati 1 ha z nekaj grami v odnosu z drugimi sredstvi, ki jih potrebujemo lahko nekaj l/ha . Še posebej pa  zamegljuje sliko o porabi fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji  velika poraba anorganskih fungicidov (žvepla, bakra), ki jih uporabljajo predvsem v vinogradništvu. Tako je npr. za eno tretiranje vinograda potrebno  20 kg/ha žvepla v prahu v primerjavi z organskimi fungicidi, ki jih uporabljamo tudi v dozah manjših od 1/l na ha. Primerjave količin porabljenih fitofarmacevtskih sredstev /ha z drugimi državami tako ne povedo ničesar – zaradi vrste tretiranih rastlin in vrste fitofarmacevtskih sredstev. V Sloveniji je npr. delež trajnih nasadov (vinogradov, hmeljišč, sadovnjakov) neprimerno večji kot npr. v ostalih srednjeevropskih in severnoevropskih državah. Prav trajni nasadi pa potrebujejo večje količine fitofarmacevtskih sredstev/ha (velika listna masa) in tudi večje število tretiranj(zaradi narave škodljivih organizmov in hitrega povečevanja listne mase v času rasti).

Za zelo groba primerjavo glede stanja porabe  fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji bi lahko služila primerjava vrednosti prodaje v EU in Sloveniji. V letu 2008 je  prodaja v 27 članicah EU znašala 6988 milijonov EUR, v Sloveniji pa 20,4 milijone EUR ali 0,29% prodaje EU-27  pri tem, da predstavlja delež kmetijske površin Slovenije v odnosu do EU 27 0,3%.  Tako lahko ocenimo, da smo pri porabi fitofarmacevtskih sredstev nekje v enakem razmerju kot ostale države – gledano seveda zelo grobo. Dejsto pa je,  da ne držijo trditve, da je poraba pri nas nekajkrat večja kot v drugih EU državah, ki se pogosto omenja pri teh analizah.