Torek, 17 Oktober 2017
   
Velikost pisave

Iskanje

Letno poročilo o ostankih FFS

Fitofarmacevtska sredstva - koristna za vse, a pogosto podcenjena!

Zagotavljajo nam kakovostno in cenovno dostopno hrano!

Kakovost našega življenja temelji na stalno dostopni in kakovostni hrani. Kmetje si prizadevajo, da bi zagotovili zadostne količine zdravih in okusnih pridelkov. Na vremenske razmere imajo zelo malo vpliva, vendar pa lahko nadzorujejo škodljivce in bolezni, ki ogrožajo  njihove pridelke. Kmetijstva brez nadzora nad boleznimi in škodljivci pravzaprav ne bi bilo. Stari načini varstva rastlin niso mogli preprečiti velikih izgub pridelkov zaradi napada škodljivcev in bolezni. Sodobni razvoj znanosti pa je pripomogel k razvoju  sredstev za zaščito naših pridelkov. To so fitofarmacevtska sredstva. Če jih smotrno uporabljamo, nam zagotavljajo celo leto zdravo in zadostno hrano.

Kdo  so rastlinski škodljivci?

Rastlinski škodljivci so organizmi, ki ogrožajo rastline in našo preskrbo s hrano. To so: žuželke, glive, glodalci, bakterije, virusi in pleveli.

Kaj so fitofarmacevtska sredstva?

Fitofarmacevtska sredstva, imenovana tudi pesticidi, so kemični pripravki, ki varujejo rastline pred boleznimi in škodljivci. To so kemični pripravki, ki so lahko naravnega ali sintetičnega izvora[1].

Zakaj uporabljamo fitofarmacevtska sredstva?

Bolezni in škodljivci lahko zelo zmanjšajo pridelek, ali pa ta postane neuporaben[2]. Z uporabo fitofarmacevtskih sredstev lahko nadziramo škodljivce in bolezni, varujemo razvijajoče rastline (npr. sadje, zelenjavo, žita itd.) in zagotavljamo visoko kakovostno sveže sadje in zelenjavo po dostopnih cenah.

Generalni Direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov pri Evropski komisiji zagotavlja:«Zaradi bolezni in škodljivcev so lahko kmetijski pridelki bistveno zmanjšani. Zato  uporabljamo za zaščito kmetijskih rastlin in njihovih pridelkov fitofarmacevtska sredstva«[3].

Bolezni in škodljivce je čedalje težje zatirati – zaradi klimatskih sprememb je to še bolj izrazito[4]. Tako je npr. v vlažnem, deževnem letu potrebno za varstvo krompirja pred krompirjevo plesnijo tega večkrat škropiti. Mnogo ljudi tako pomisli, da kmetje škropijo samo zato, da škropijo. V resnici pa je uporaba fitofarmacevtskih sredstev zadnja možnost za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci.

Kakšne so koristi uporabe fitofarmacevtskih sredstev?

Zdrava prehrana – Uporaba fitofarmacevtskih sredstev je nujno potrebna pri pridelavi zadostnih količin zdrave hrane. Jedilnik, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave, preprečuje nastanek raka, sladkorne bolezni in bolezni srca in ožilja, preprečuje pa tudi debelost.

Debelost prebivalcev se v zadnjih desetletjih stalno povečuje in vpliva na zvišano stopnjo tveganja za nastanek sladkorne bolezni ali srčno žilnih bolezni. Povišano telesno težo ima že okoli 50% prebivalcev EU[5]. Vsako leto se število prehranjenih šolarjev poveča za  400 000. Zdravljenje posledic povišane telesne teže predstavlja v nekaterih državah članicah EU tudi do  8% stroškov zdravstvene blagajne. Bolezni, ki so posledica neuravnotežene prehrane, so najpogostejši vzrok smrtnosti v EU, čeprav bi se jih dalo preprečiti[6].

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj  400 g sadja in zelenjave v dnevni prehrani[7]. To je tudi priporočilo Evropske komisije in Evropske strategije za prehrano, povišano telesno težo in bolezni povezanih z njo[8]. S tem povezana je tudi pred kratkim izpeljana pobuda za uživanje sadja in zelenjave v šolah v EU[9], po kateri bi omogočili otrokom stalen dostop do svežega ali predelanega sadja in zelenjave.  S tem se bo omogočila boljša dostopnost do zdrave hrane in utemeljitev  nacionalnih prehranskih in zdravstvenih pristopov v prihodnje. Ta pobuda je  eden od pristopov, s katerim EU opozarja na  rast telesne teže svojih prebivalcev.

Zagotovitev potreb in preprečitev izgub - Fitofarmacevtska sredstva zagotavljajo zdrave pridelke in omejujejo izgube pridelkov zaradi napada bolezni in škodljivcev. Pri nekaterih pridelkih, kot npr. krompir,  je lahko izguba pridelka brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev do 75%[10].  Po zadnjem statističnem poročilu FAO za leto 2006 je 854 milijonov ljudi   podhranjenih[11]. V juliju 2008 je FAO objavil, da se je število lačnih ljudi v letu 2007 zaradi zvišanih cen hrane povečalo še za 50 milijonov[12]. Ne glede na to pa je ocena, da se bo svetovno prebivalstvo iz sedanjih 6 milijard do leta 2050 povečalo na 9 milijard. Združeni narodi si bodo prizadevali, da bi zadovoljili potrebne količine hrane in zmanjšali lakoto v svetu. Zato bo potrebno povečati pridelavo hrane z upoštevanjem trajnostnih načel. Fitofarmacevtska sredstva so eno izmed orodij, ki omogočajo trajnostno pridelavo hrane.

Po mnenju Evropskega parlamenta predstavlja »eno od pomembnih ovir pri doseganju višjih pridelkov malih kmetov v deželah v razvoju omejen dostop do fitofarmacevtskih sredstev za zaščito pridelkov pred boleznimi in škodljivci«.[13]

Najboljša izraba omejenih obdelovalnih površin – Povečano potrebo po hrani zaradi rasti svetovnega prebivalstva lahko zadovoljimo s pomočjo fitofarmacevtskih sredstev. Istočasno pa nam ta omogočajo boljšo izrabo obstoječih obdelovalnih površin, tako da nam zaradi povečanih potreb po hrani ni potrebno povečevati obsega obdelovalnih površin, kot npr. s krčenjem gozdov, izsuševanjem močvirij, preoravanjem travnih površin itd.

Zagotavljanje zdrave prehrane za vse – Fitofarmacevtska sredstva nam zagotavljajo celoleten bogat izbor sadja in zelenjave visoke kakovosti po dostopnih cenah, tako da si jih lahko privoščijo tudi družine z nižjimi dohodki.  Britanska agencija za kvaliteto hrane ugotavlja:»Fitofarmacevtska sredstva nam z zaščito pridelkov pred boleznimi in škodljivci omogočajo zagotavljanje zadostnih količin hrane celo leto. Če jih ne bi uporabljali, bi to neposredno vplivalo na dostopnost hrane in njihovo ceno«[14]. Po mnenju mnogih evropskih inštitucij si moramo ob sedanji gospodarski krizi  prizadevati, da bomo imeli zadostne količine hrane po razumnih cenah[15]. Fitofarmacevtska sredstva so del teh prizadevanj.

Ali so fitofarmacevtska sredstva varna?

Fitofarmacevtska sredstva in zdravila so najbolj proučene kemikalije na svetu in samo tista, ki so testirana, dobijo dovoljenje za uporabo[16]. Stroge znanstvene ocene zagotavljajo, da je njihova uporaba  varna za zdravje ljudi in za okolje. Tudi morebitni ostanki na pridelkih so zelo natančno preučeni z namenom zagotoviti  hrano, ki je varna za prehrano.

Kaj je z ostanki (rezidui) fitofarmacevtskih sredstev?

Včasih se zgodi, da na tretiranih rastlinah ostanejo majhne količine fitofarmacevtskih sredstev (t.i. rezidiu)[17]. Večina hrane ne vsebuje merljivih ostankov fitofarmacevtskih sredstev.  Vendar pa je tudi tista hrana, ki jih vsebuje,  popolnoma varna za prehrano, saj ima  v Evropi najvišja dovoljena količina ostankov (MRL-maximum residue level) zelo širok varnostni razpon in je  daleč pod katerokoli stopnjo tveganja.

Skupaj z ostalimi partnerji v prehranski verigi si ECPA prizadeva za čim manjše količine ostankov fitofarmacevtskih sredstev v hrani. Na temeljih bogate in raznolike kmetijske tradicije si fitofarmacevtska industrija prizadeva za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa priporoča njihovo uporabo po načelu: »Čim manj, vendar toliko, kot je potrebno.«

Kaj je najvišja dovoljena količina ostankov (Maximum Residue Level - MRL)?

To je najvišja dovoljena količina ostanka fitofarmacevtskega sredstva v hrani[18]. Ko  se za posamezno fitofarmacevtsko sredstvo ugotovi, da so njegovi ostanki varni za prehrano, se  z natančnimi študijami določi dovoljeno vrednost MRL[19]. MRL so dejansko indikatorji pravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev in zagotavljajo skladnost z zakonskimi zahtevami za nizko vsebnost ostankov na nepredelani hrani. MRL so tudi trgovski standardi, ki zagotavljajo varnost uvožene in domače hrane.  Pravzaprav omogočajo prost pretok živil znotraj EU in iz drugih predelov sveta.

Kako so določeni MRL?

Po 1. septembru 2008 določa MRL evropski neodvisen znanstven urad – EFSA - European Food Safety Agency skrbno na podlagi študij vsakega fitofarmacevtskega sredstva posebej in za vsako njegovo rabo na posameznih rastlinah. Na podlagi njihovega dokumenta nato Evropska komisija predlaga MRL, ki ga pregledajo še države članice in končno Evropski parlament[20].

Fitofarmacevtska industrija je s tem postopkom zadovoljna, saj le-ta zagotavlja preglednost in   poenotenje meril. Dejansko je posamezen MRL določen za vsako posamezno rastlino in vsako posamezno fitofarmacevtsko sredstvo v vseh državah članicah. S tem je tudi  pridelovalcem omogočeno, da uporabljajo najustreznejša sredstva za svoje pridelke.

MRL ni varnostna meja. To je dejansko meja, ki je  postavljena dovolj nizko, da zagotovi dejanskim varnostnim mejam vlogo zaščite potrošnika. Več informacij o dveh specifičnih varnostnih mejah: (sprejemljiv dnevni vnos) Acceptable Daily Intake (ADI) in (akutna referenčna doza) Acute Reference Dose (ArfD) in enostaven shematski prikaz in pojasnilo  o širini varnostnih mej pri določanju MRL  je prikazano v prilogi.

Kaj pomeni, če so ostanki pod ali pa nad MRL?

Zadnje letno evropsko poročilo, kakor tudi slovensko poročilo za l. 2010, potrjujeta, da večina hrane ne vsebuje merljivih ostankov fitofarmacevtskih sredstev[21] , ali pa vsebuje ostanke pod MRL. Občasno se zgodi, da so ostanki nad MRL, npr. za 2,8% , kot je to v zadnjem evropskem poročilu[22]. To se zgodi takrat, ko je bila uporaba fitofarmacevtskih pripravkov nepravilna, ali pa v izrednih vremenskih razmerah. Zaradi zelo širokih varnostnih mej pri določanju MRL preseganje dovoljene stopnje ponavadi ne predstavlja zdravstvenega tveganja.

Kaj se zgodi, če uživam dnevno priporočeno količino 400 g sadja in zelenjave, ki vsebujeta ostanke fitofarmacevtskih sredstev?

Dnevno uživanje raznovrstnega sadja in zelenjave nas varuje pred rakom,  boleznimi srca in ožilja ter sladkorno boleznijo. Po stališču Britanske komisije za ostanke fitofarmacevtskih sredstev » je znanstveno dokazano, da  zdravstvene prednosti daleč pretehtajo  pomisleke zaradi ostankov fitofarmacevtskih sredstev«[23]. To so potrdili tudi različni nacionalni zdravstveno-prehrambeni programi v Belgiji, [24] Franciji[25] in drugod.

Kaj nam pove Letno poročilo o ostankih?

Letno poročilo o ostankih je pripravila Evropska komisija skupaj z EFSA (Evropska uprava za varnost hrane). V njem so prikazana poročila o ostankih fitofarmacevtskih sredstev v vseh članicah EU. (Tako je bilo v Sloveniji v letu 2010 pri pregledu kmetijskih pridelkov ugotovljeno, da je bilo 56,2% vzorcev brez dokazanih ostankov fitofarmacevtskih sredstev, 42,8% vzorcev je imelo ostanke do predpisane vednosti MRL in 1% vzorcev je presegalo predpisano vrednost MRL[26].) Evropsko poročilo temelji na znanstvenih kriterijih in prikazuje preiskave košarice tistih živil, ki jih najpogosteje uživamo v EU in izvirajo iz EU ali izven nje. Poleg osnovnih  živil, ki jih stalno testirajo, izberejo vsako leto še druga živila, tako da zagotovijo čim širši izbor[27]. Letno poročilo o ostankih tako združuje poročila vseh držav članic, ki temeljijo na predpisanem evropskem načrtu in daje celovit pregled opravljenih monitoringov. Eden izmed ciljev Letnega poročila je ponuditi uradne podatke o izpostavljenosti fitofarmacevtskim sredstvom v EU[28].

Cilj, da se zagotovi izpostavljenost fitofarmacevtskim sredstvom pod varnostno mejo, je po mnenju EFSA uspešno dosežen[29]. Zaradi tega lahko trdimo, da je hrana na EU trgu najvišje kakovosti.

Kaj pomeni imeti mnogovrstne ostanke?

Tako kot morajo zdravniki velikokrat kombinirati različna zdravila, tako morajo tudi kmetje včasih uporabiti različne vrste fitofarmacevtskih sredstev za ustrezno zaščito svojih pridelkov. Tako morajo npr. za zaščito pred  pepelasto plesnijo in  jabolčnemu zavijaču uporabiti dva ali več različnih fitofarmacevtskih sredstev. Zaradi tega se zgodi, da imamo v hrani istočasno ostanke različnih fitofarmacevtskih sredstev.

Kakšen je skupni učinek mnogovrstnih ostankov?

Pri odkritju mnogovrstnih ostankov se ljudje sprašujejo, če bo imela hrana, ki ima ostanke različnih fitofarmacevtskih sredstev, vpliv na njihovo telo in na njihovo zdravje. Prisotnost mnogovrstnih ostankov ne pomeni povečanega tveganja za živila in s tem za zdravje ljudi.  Običajno so  vrednosti posameznih ostankov daleč pod predpisano MRL. Poleg tega je potrebno upoštevati različne elemente pri oceni tveganja: stopnja ostankov v hrani, količino dejansko zaužite hrane in dnevno sprejemljiv vnos (ADI oz. acceptable daily intake ). Glej prilogo

Veliko različnih študij (tako nacionalnih kot evropskih) je poskušalo oceniti možen vpliv mnogovrstnih ostankov. Te študije jasno dokazujejo, da je zaskrbljenost za zdravje odveč. Evropska uprava za varnost hrane (EFSA) je pred kratkim po obsežni študiji vpliva mnogovrstnih ostankov in po preučitvi mednarodnih študij tudi sama zaključila: »Do sedaj ni niti ena študija o kumulativni nevarnosti zaradi mnogovrstnih ostankov dokazala bistveno povečanega tveganja tistih ostankov, ki  sicer samostojno ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja.«

Kaj je ARfD -Acute Reference Dose (akutna referenčna doza)?

Evropski predpis definira ARfD[30] kot  ocenjeno količino  snovi v hrani izraženo v odnosu na telesno težo, ki jo lahko brez upoštevanja vrednega tveganja zaužijemo v nekem časovnem obdobju- običajno v enem dnevu, ob upoštevanju občutljivih skupin prebivalstva (npr. otrok in nerojenih otrok) [31].

Akutna referenčna doza je ena izmed varnostnih mej, ki se uporablja za določitev MRL. Uporaba varnostnih mej zagotavlja, da so MRL določeni dovolj nizko za zaščito potrošnika. Več  informacij s poenostavljeno shemo je prikazanih v prilogi

Zaključek

Dokazano je, da prehrana, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave vpliva na preprečevanje nastanka raka, sladkorne bolezni in bolezni srca in ožilja. Zasluga fitofarmacevtskih  sredstev  pri tem je, da nam omogočajo izbor visokokakovostnega sadja in zelenjave skozi vse leto po sprejemljivih cenah.

Večina hrane ne vsebuje merljivih ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Vendar pa je tudi hrana, v kateri so  ostanki prisotni, varna za prehrano. Varnostne meje, določene z Evropskimi predpisi, so namreč  postavljene zelo široko.

Sodobno kmetijstvo nam je omogočilo, da živimo dlje in da smo bolj zdravi kot kadarkoli prej. Prednosti zdrave prehrane daleč presegajo tveganja zaradi morebitnih ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Potrošniki se lahko zanesejo na visoko kakovost in varnost hrane, ki je na voljo na evropskem trgu.

ECPA: Evropsko združenje fitofarmacevtske industrije- 1160Bruselj, 6 Avenue E. Van Nieuwenhuyse
tel: +32 2 663 15 50
fax:+32 2 663 15 60
www.ecpa.eu

za prevod in slovensko priredbo:
GIZ fitofarmacije (
Združenje proizvajalcev, uvoznikov in distributerjev fitofarmacevtskih sredstev),
1000 Ljubljana, Kržičeva 3 – član ECPA
tel: 01 25625225
fax: 01 2562527

Priloga :

Akutna referenčna doza (Acute Reference Dose -ArfD) in dnevno sprejemljiv vnos (Acceptable Daily Intake -ADI)

3. člen Regulative 396/2005 o najvišjih dovoljenih ostankih fitofarmacevtskih sredstev- MRL- v hrani in krmilih rastlinskega in živalskega izvora določa akutno referenčno dozo[32] kot  ocenjeno količino  snovi v hrani izraženo v odnosu na telesno težo, ki jo lahko brez upoštevanja vrednega tveganja zaužijemo v nekem časovnem obdobju- običajno v enem dnevu - določeno na osnovi študij, ki vključujejo občutljive skupine prebivalstva, kot so otroci in nerojeni otroci«. [33]

Tudi 'dnevno sprejemljiv vnos’ je  določen v 3. členu te Regulative kot ocena predvidene količine  snovi v hrani izražene glede na telesno težo, ki jo lahko zaužijemo dnevno skozi vse svoje življenje brez upoštevanja vrednega tveganja za poljubnega potrošnika na osnovi vseh znanih dejstev v času vrednotenja in z upoštevanjem občutljivih skupin prebivalstva, kot so npr. otroci in nerojeni otroci. Tudi po definiciji Britanske komisije za ostanke fitofarmacevtskih sredstev  je to količina kemikalije, ki jo lahko zaužijemo vsak dan skozi celo naše življenje brez škodljivih posledic. Ta količina je izražena v miligramih na kilogram telesne teže potrošnika. Izhodiščna točka za izpeljavo ADI je običajno vrednost, pri kateri ni zabeleženih škodljivih učinkov ali ‘no observed adverse effect level’ -NOAEL-, ki je določena  s toksikološkimi študijami na živalih. Ta vrednost je nato običajno pomnožena s 100 zaradi možnosti, da so živali manj občutljive kot ljudje in tudi zaradi upoštevanja vseh stopenj občutljivosti med posameznimi ljudmi. Študije, s katerimi določajo NOAEL in nato ADI, upoštevajo tudi vse nečistoče v fitofarmacevtskih sredstvih in tudi vse možne toksične razgradne produkte.

Akutna referenčna doza (ARfD) in dnevno sprejemljiv vnos ali Acceptable Daily Intake (ADI) sta določena s pomočjo celotne toksikološke baze podatkov z upoštevanjem vseh znanih dejstev. Glede na to, da je tveganje zaradi izpostavljenosti kemikalijam odvisno tudi od občutljivosti na kemikalije, se uporabljajo različne varnostne meje pri določanju ADI in ARfD. Glej -ilustriran pregled o širini varnostnih meja pri določanju MRL.

kaj_nam_ffs_zagotavljajo1



[1] Fitofarmacevtska sredstva so pravzaprav zdravila za rastline, saj jih varujejo in zdravijo pred škodljivci in boleznimi. Lahko so naravnega ali kemičnega izvora. Sredstva, ki zatirajo plevele, imenujemo herbicidi, proti glivam delujejo fungicidi in proti žuželkam insekticidi.

[2] http://ec.europa.eu/food/plant/protection/evaluation/docs/factsheet_pesticides_web.pdf

[3] http://ec.europa.eu/food/plant/protection/pesticides/index_en.htm in http://ec.europa.eu/food/plant/protection/evaluation/docs/factsheet_pesticides_web.pdf

[4] S klimatskimi spremembami povezane bolezni, škodljivci in invazivni vodni škodljivci bodo zmanjšali količino dostopne hrane in vplivali na stabilnost sistemov pridelave, zmanjšali pridelke in donosnost. FAO, “Srečanje ekspertov za klimatsko povezavo med boleznimi, škodljivci, vključno s pomembnimi vodnimi organizmi, Food and Agriculture Organization of the United Nations, 25-27 februar 2008, Options for Decision Makers.”

http://www.fao.org/fileadmin/user_upload/foodclimate/presentations/diseases/optionsem3.pdf

[5] Evropska komisija, Bela knjiga o evropski prehrambeni strategiji, povečani telesni teži  in s tem povezanimi boleznimi COM (2007) 279. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0279:FIN:EN:PDF ; Boj proti debelosti v EU, DG Research and DG SANCO.

[6] Evropska komisija, Bela knjiga o evropski prehrambeni strategiji, povečani telesni teži  in s tem povezanimi boleznimi COM (2007) 279 COM (2007) 279.  ; Boj proti debelosti v EU, DG Research and DG SANCO.  http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0279:FIN:EN:PDF

[7] Prvi  WHO evropski akcijski načrt za hrano in prehrambeno politiko 2000-2005 in drugi  WHO evropski akcijski načrt za hrano in prehrambeno politiko  2007–2012.

[8] Evropska komisija, Bela knjiga o evropski prehrambeni strategiji, povečani telesni teži  in s tem povezanimi boleznimi COM (2007) 279. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0279:FIN:EN:PDF

[9] Uredba Sveta 13/2009, 18 december 2008,  in Uredbe  (EC) No 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike  in  (EC) No 1234/2007 o ustanovitvi skupne organizacije za kmetijske trge in posebna določila za določene kmetijske pridelke (Single CMO Regulation) z namenom postavitve šolske sadne sheme http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:005:0001:0004:EN:PDF

[10] Glej  E.-C. OERKE, Izgube pridelkov zaradi bolezni, Journal of Agricultural Science (2006), 144, 31–43. 2005 Cambridge University Press.

[11] glej http://www.fao.org/es/ess/faostat/foodsecurity/FSMap/map14.htm

[12] FAO julij 2008  http://www.fao.org/newsroom/en/news/2008/1000866/index.htm

[13] Resolucija Evropskega parlamenta,  22. maj 2008 o rasti cen hrane v EU in državah v razvoju.

[14] Britanska agencija za kvaliteto hrane: “Jej dobro, bodi dobro! V pomoč k zdravi izbiri-pesticidi.”

http://www.eatwell.gov.uk/healthissues/factsbehindissues/pesticides/

[15] Isto kot 10; Evropska komisija:European Commission,  COM (2008) 321.

[16] http://ec.europa.eu/food/plant/protection/index_en.htm and http://ec.europa.eu/food/plant/protection/evaluation/docs/factsheet_pesticides_web.pdf

[17] Regulativa Evropskega parlamenta in Sveta : 396/2005 s 23. februarja 2005 o maksimalnih stopnjah ostankov fitofarmacevtskih sredstev v hrani in krmilih ratlinskega ali živalskega izvora in  Direktiva Sveta  91/414.

[18] Glej  13; DG SANCO  –Nova pravila o ostankih v hrani , september 2008.

[19] glej 18

[20] DG SANCOt –Nova pravila o ostankih v hrani, september 2008. http://ec.europa.eu/food/plant/protection/pesticides/setting_mrls_en.htm

[21] V poročilu EU za l. 2007, 96% hrane ni imelo ostankov, ali pa so bili pod  MRL.

[22] V poročilu za leto 2007- 4 % testirane hrane je imelo ostanke nad MRL.

[23] Dr. Ian Brown, predsednik Britanske komisije za ostanke, tretje četrtletje - poročilo 2007 o ostankih fitofarmacevtskih sredstev. http://www.defra.gov.uk/news/2008/080311c.htm

[24] Plan National Nutrition Santé, Guide général « L’utilisation des pesticides est réglementée, néanmoins on peut retrouver des résidus de pesticides dans les fruits et les légumes. Les teneurs sont toutefois tres faibles et elles ne constituent pas un probleme pour la santé publique. Par contre, les bienfaits d’une consommation importante de végétaux sont bien démontrés. Il n’y a donc aucune raison de s’en priver! »

[25] Programme National Nutrition Santé, Nutrition et Prévention des cancers: des connaissances scientifiques aux recommandations « Les études démontrant l’effet protecteur des fruits et légumes vis-a-vis des cancers (cf. chapitre Fruits et légumes) sont menées sur les consommations réelles donc avec éventuellement la présence de résidus de pesticides sur les végétaux. Jusqu’a présent, dans les études publiées, la consommation de fruits et légumes n’a pas été associée a une augmentation du risque de cancers. De plus, la teneur des aliments en résidus de pesticides fait l’objet d’une réglementation stricte et de contrôles réguliers. »   http://www.e-cancer.fr/v1/fichiers/public/brochure_pnns_nutrition160209.pdf

[26] 2Poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije za leto 2008: »Določanje ostakov fitofarmacevtskih sredstev in ostalih onesnaževal v kmetijskih pridelkih »

[27] V poročilu za l 2007 so preučili 8 živil: jabolka, zelje, solato, paradižnik, breskve (nektarine in podobni hibridi), rž, ječmen in jagode

[28] http://ec.europa.eu/food/fvo/specialreports/pesticides_index_en.htm

[29] Znanstveno stališče o primernosti obstoječih raziskovalnih metod pri preučevanju fitofarmacevtskih sredstev in njihovih ostankov in ugotavljanje novih pristopov pri preučevanju kumulativnih in sinergijskih učinkov ostankov ter njihovega vpliva na zdravje ljudi z ozirom na določanje MRL teh fitofarmacevtskih sredstev skladno z  o  Regulativo 396/2005, Vprašanje  n° EFSA-Q-2006-160, 15 April 2008.

[30] Regulativa  396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta s 23. februarja 2005 o najvišjih vrednostih ostankov fitofarmacevtskih sredstev v hrani in krmilh rastlinskega in živalskega izvora in  Direktive 91/414.

[31] http://ec.europa.eu/food/plant/protection/pesticides/setting_mrls_en.htm

[32] Enako kot 27; http://ec.europa.eu/food/plant/protection/pesticides/setting_mrls_en.htm

[33] http://ec.europa.eu/food/plant/protection/pesticides/setting_mrls_en.htm