Torek, 17 Oktober 2017
   
Velikost pisave

Iskanje

Kakovost in varnost hrane

1. Hrana je nujna

Hrana je za naše življenje nujna; brez nje enostavno ne moremo preživeti. Vsi  pa imamo o hrani svoje lastne predstave, na katere vplivajo naša politična stališča, načina življenja in naše vrednote.

Različni vplivi in predstave oblikujejo naš pogled tudi na moderno kmetijstvo in s tem na pridelavo hrane. Da bi razumeli pomen velikega  vloženega  kmečkega dela do prijetnih občutij, ki jih imamo pri uživanju hrane, moramo imeti širši pregled kako kmetje pridelujejo hrano in s kakšnimi pripomočki si pri tem pomagajo.

Pridelava kakovostne hrane ni lahko delo. Škodljivi organizmi (bolezni, škodljivci, plevel) so  bili zmeraj nočna mora pridelovalcev hrane – zaradi uničenja, zastrupitve  ali neužitnosti pridelka. Dejstvo je, da kmetijstva brez varstva rastlin pred boleznimi in  škodljivci ne bi bilo. Kmetje nimajo vpliva na klimatske razmere, vrsto tal ali geografsko okolje v katerem kmetujejo. Vplivajo lahko le na škodljive organizme, ki ogrožajo njihove pridelke.

Kakovost_hrana_kodljivci

Pretekli načini varstva rastlin niso  bili dovolj učinkovit za preprečevanje  izgub pridelka. Zaradi tega so znanstveniki razvili bolj učinkovite pripomočke za varstvo rastlin -  t.i. kemično varstvo rastlin. Če ga  uporabljamo previdno, nam omogoča pridelavo zdrave in cenovno  dostopne hrane v primernih količinah.

Dandanes pričakujemo na trgovskih policah celo leto kakovostno in raznovrstno hrano- z željo po lokalnem poreklu. Da bi zadovoljili tem zahtevam je nujo dobro sodelovanje med pridelovalcih hrane in trgovino in ob tem upoštevati strogo EU zakonodajo.

2. Zagotavljanje preskrbe s hrano in pridelava dobre in kakovostne hrane

2.1. Varnost preskrbe s hrano skozi globalno perspektivo

Skrb za varno preskrbo s hrano postaja vsako leto pomembnejša. Po definiciji FAO, postavljeni na 1996 na svetovnem prehranskem vrhu, imamo  varno preskrbo s hrano takrat, kadar imamo vsi ljudje fizično in ekonomsko možnost do dostopa zadostnih količin varne in hranljive hrane, ki zadovoljuje naše prehranske potrebe in predstave o zdravem in aktivnem življenju (podrobnosti v  Rimski deklaraciji 1996 o svetovni prehranski varnosti)

Poznamo različne definicije prehranske varnosti:

  • razpoložljivost  hrane: količinsko dovolj hrane
  • kakovost hrane: varna in hranljiva hrana
  • ponudba hrane: količina hrane dostopna vsem
  • predvidljivost hrane: količina hrane dostopna ves čas

Zadnje FAO statistike kažejo, da se je vsak dan 100 milijonov ljudi lačnih ali trpi pomanjkanje hrane. Ocenjujejo, da bo število ljudi do leta 2050 zraslo iz današnjih 6 milijard na 9 milijard. V želji, da bi zadovoljili dovolj hrane na trajnostni način in zmanjšali lakoto si  bo potrebno zastaviti razvojno strategijo in v to vložiti veliko truda.

Fitofarmacevtska sredstva so ena izmed orodij  za dosego tega cilja. Tako je Evropski parlament pred kratkim priznal:“ Ena izmed resnih ovir za povečanje donosa v deželah v razvoju je omejena možnost dostopa malim kmetom do (…) potrebnih fitofarmacevtskih sredstev za zaščito njihovih pridelkov pred boleznimi in škodljivci.“1

2.2. Povečanje pridelka in dostopnost hrane

Z varovanjem rastlin pred škodljivimi organizmi nam fitofarmacevtska sredstva omogočijo zanesljivo in predvidljivo preskrbo s hrano.

Škodljivi organizmi  povzročijo po oceni okoli 30-50 % izpada pridelka – odvisno od vrste gojene rastline. Izpad pri pšenici je tako lahko npr. do 50% brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Izpad pridelka krompirja je lahko celo 75%- kar pomeni, da bo namesto 100 kg pridelamo samo 25 kg2. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev omeji izpad pridelkov in zagotovi predvidene količine hrane na naših mizah.

2.3 Zdravi pridelki omogočajo zdravo prehrano

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev  neposredno koristi vsem in je  bistvena  za preskrbo z zadostnimi količinami zdrave in dostopne hrane. Pomanjkanje hranljive hrane je eden izmed odločilnih faktorjev za nastanek srčno-žilnih bolezni in raka. Mnogo medicinskih študij tudi kaže na močno porast debelosti v zadnjih desetletjih. Prav tako je v porastu število bolnikov z sladkorno boleznijo.  Predvidevajo, da primerna prehrana s sadjem in zelenjavo lahko pomaga pri preprečevanju nastanka raka in zmanjša  verjetnost za nastanek srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni.3

Debelost je v zadnjih desetletjih v porastu in posledično tudi tveganje za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen. Okoli 50% Evropejcev je pretežkih ali debelih.4 Vsako leto je pri 400 000 otrocih v EU  določena debelost. Bolezni zaradi prehrane predstavljajo v posameznih evropskih državah do 8% izdatkov zdravstvene blagajne in so glavni vzrok smrti v EU.5

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v prehrani 400 g sadja in zelenjave na dan.To priporočilo podpirata tudi Evropska komisija in Evropska strategija o prehrani, povečani teži in debelosti in s tem povezanimi boleznimi6,7. V evropskih šolah je tako uvedena možnost stalnega dostopa do svežega ali predelanega sadja in zelenjave8. Ta pobuda bi naj omogočila dostopnost do zdrave hrane in pripomogla do nacionalnih prehranskih in zdravstvenih programov. Prav tako lahko pomaga pri preprečevanju debelosti v Evropi.

Kakovost_hrane

Fitofarmacevtska sredstva ne varujejo rastlin samo pred boleznimi in škodljivci, temveč nam omogočajo zdrave pridelke s tem, ko zmanjšujejo raven naravnih toksinov, ki jih povzročajo glive in bakterije. Ob napadu škodljivca ali bolezni veliko rastlin in patogenih organizmov tvori kemične snovi, ki so strupene  in nevarne za ljudi in živali. Fitofarmacevtska sredstva v kombinaciji s kolobarjenjem bistveno zmanjšajo bolezni povezanih s hrano.

Okužbe hrane z mikotoksini lahko uspešno zmanjšamo ali preprečimo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev ob kolobarju. Tako lahko npr. prisotnost mikotoksina Deoxynivalenol imenovan tudi DON9 v žitih lahko  zmanjšamo s pravočasno  uporabo določenih vrst fungicidov.

Če so pridelki primerno zavarovani pred boleznimi in škodljivci, lahko kmetje pridelajo bogato izbiro sadja,  zelenjave in žit, kar je pomembno in koristno za vse nas10.

3.1.Vpliv cene na izbiro hrane

Hrana predstavlja pomemben del družinskega proračuna, kar je še posebej pomembno za družine z nižjimi prihodki.  Cena hrane je zato zelo pomembna pri določanju vrste hrane.11

Študije so pokazale, da gospodinjstva z nižjimi prihodki zmanjšujejo svoje izdatke za najdražje vire energije kot so ribe, sadje in zelenjava.12 Večina Evropejcev ne zaužije dnevno priporočene količine 400 g sadja in zelenjave in so daleč pod to količino.13 Prikrajšani so za prednosti, ki jih nudijo  sadje in zelenjava pri  preprečevanju bolezni.

3.2 Zagotavljanje hrane

Fitofarmacevtska sredstva imajo veliko vlogo pri zagotavljanju široke izbire in kakovosti sadja, zelenjave in žit in omogočajo tudi njihovo cenovno dostopnost, tako da si jih lahko privoščijo tudi družine z nižjimi prihodki. Na ta način fitofarmacevtska sredstva prispevajo k prehranski varnosti.

Cene hrane so močno poraste v letu 2008 - predvsem zaradi strukturnih in tudi  kratkoročnih sprememb kot so  rast prebivalstva povezana s večjo potrebo po določenih živilih, zmanjšanje pridelka riža in žit ter  klimatskih razmer.14 Zvišane cene so tako v povprečju zmanjšale proračun evropskih gospodinjstev za 1%. To je še posebej prizadelo gospodinjstva z nižjimi prihodki.

Ob sedanji rasti cen goriva in hrane si moramo prizadevati, da zagotovimo preskrbo s hrano po razumnih cenah,15 kot to zagovarjajo v različnih evropskih inštitucijah.  Prizadevanja v to smer bodo pomagala zagotoviti širok izbor kakovostne hrane. Fitofarmacevtska sredstva so del teh prizadevanj.

4. Zdrava hrana – zdrave rastline

Zaradi škandalov v zvezi z varnostjo hrane pred leti smo potrošniki zaskrbljeni. Kako smo lahko sigurni, da je hrana pridelana s pomočjo fitofarmacevtskih sredstev varna in da nas njihovi ostanki v njej ne ogrožajo?

Fitofarmacevtska sredstva so ob zdravilih najbolj temeljito  preverjene kemikalije na svetu in samo ta, ki prestaneje stroge vladne teste dobijo dovoljenje za uporabo. Stroga znanstvena ocenjevanja zagotavljajo, da so pri uporabi varna za zdravje ljudi in okolje.

4.1.Reguliranje ostankov v hrani

Skladno z evropsko zakonodajo o uporabi pesticidov (fitofarmacevtskih sredstev) so njihovi dovoljeni ostanki natančno predpisani in dosledno spremljani z namenom, da se zagotovi varno hrano.

Ostanek fitofarmacevtskega sredstva  je majhna sled pripravka, ki lahko včasih ostane v tretirani rastlini. Večina živil ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Če pa ostanki kljub temu so v hrani, je ta hrana vseeno varna saj so predpisani dovoljeni ostanki po evropski zakonodaji16 daleč pod  medicinsko pomembno vrednostjo in imajo široka varnostna območja.  Za zagotovitev varne hrane so predpisani dovoljeni  ostanki (t.i. MRL- maksimumm residue level) za vsako fitofarmacevtsko sredstvo in rastlino na  kateri se le ta uporabljajo.

MRL tako določa maksimalno vrednost ostanka, ki je legalno dovoljen v hrani. Da se določi njegova vrednost, je potrebno opraviti stroge raziskave. MRL nam pokaže, ali so bila fitofarmacevtska sredstva pravilno uporabljana in zagotavljajo skladnost z zakonskimi zahtevami za nizko vsebnost residuov na kmetijskih pridelkih.

Od 1. septembra 2008 so določene vrednosti MRL v EU  enotno predpisane. Za vsako rastlino in vsako fitofarmacevtsko sredstvo je določena vrednost MRL. To niso varnostne meje! V praksi to pomeni, da tudi presežene vrednosti MRL ne pomenijo varnostnega tveganja. MRL so postavljeni dovolj nizko z namenom, da se varnostnih mej ne da doseči in tako ščitijo potrošnika.  Dejansko temeljijo na dveh vrednostih: ADI (Acceptable Daily Intake- sprejemljiv dnevni vnos) in ArfD (Acute Reference Dose) Akutna referenčna  doza) –  http://ec.europa.eu/food/plant/protection/pesticides/setting_mrls_en.htm

MRL lahko služi tudi kot standard za zagotovitev varne hrane pri uvozu in izvozu. Omogoča prost pretok hrane med članicami EU in z ostalim svetom. Prav tako omogoča kmetom, da lahko uporabijo širše možnosti za varstvo rastlin.

4.2 Zdrava hrana na celotnem ozemlju EU

Vsako leto objavi Evropska komisija poročilo o ostankih fitofarmacevtskih sredstev v hrani v vseh državah članicah17. Poročilo je sestavljeno na osnovi obveznih poročil držav članic.

Na osnovi znanstvenih kriterijev določijo vsako leto košarico živil z najbolj zastopanih vrst v Evropi- tako pri članicah kakor tudi nečlanicah EU. Nekatera živila preverjajo vsako leto, nekatera pa določijo po izboru. Tako so npr. v zadnjem poročilu preverjali 8 živil: jajčevce, banane, cvetačo, grozdje, pomaranče, sladko papriko in pšenico.

Kakovost_hrane_zdrava_hrana

Leto za letom nam letno poročilo zagotavlja, da smo potrošniki lahko  mirni glede zaužite hrane. 96% vzorcev,  ki jih pregledajo nacionalni inštituti držav članic in EFSA (Evropska agencija za varno hrano) ne vsebujejo ostanke pod najvišjo dovoljeno vrednostjo (MRL). To pomen, da ti vzorci sploh ne vsebujejo ostankov ali pa jih imajo pod določeno vrednostjo MRL.

Po stališču EFSA je cilj izpostavljenosti pesticidom pod dovoljeno mejo dosežen.18

5. Varnost hrane in klimatske spremembe

Klimatske spremembe so velik izziv današnjega in prihodnjega kmetijstva. Celotno kmetijstvo se jim bo moralo prilagoditi na trajnostni način.

Klimatske spremembe bodo imele resen vpliv na kmetijsko pridelavo in to  predvsem na zmanjšanje pridelkov, poškodbe pridelkov ter  povečanje bolezni in škodljivcev. To bo imelo tudi vpliv na kakovost in ponudbo hrane19

Kmetijstvo pa je tudi eden izmed vzrokov klimatskih sprememb. Zaradi tega se je potrebno usmeriti v trajnostno pridelavo hrane in se spoprijeti z novimi izzivi. Pomembneje kot doslej bo potrebno imeti na razpolago ustrezne pripomočke za zaščito rastlin pred škodljivimi organizmi  za povečanje pridelkov na trajnostni način. Fitofarmacevtska sredstva so eden izmed takih pripomočkov.

6. Medsebojno sodelovanje

ECPA (Evropsko združenje fitofarmacevtske industrije) kot tudi vsi njeni člani – med njimi   tudi GIZ fitofarmacije (Gospodarsko interesno združenje fitofarmacije) - si prizadevajo za pridelavo dostopne hrane najvišje kakovosti za zadovoljitev zahtev potrošnika. Za to si prizadevamo skupaj z vsemi udeleženci v prehranski verigi.

Najti prave rešitve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev v pravilnih količinah in to samo takrat, kadar so potrebni, je naša zaveza. Prizadevamo si doseči najmanjšo možno vrednost ostankov fitofarmacevtskih sredstev v hrani. Na temelju bogate kmetijske tradicije sodelujemo pri izobraževanju kmetov za uporabo ciljane in varne uporabe fitofarmacevskih sredstev.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

1 Resolucija Evropskega Parlamenta - 22 maj 2008 – o rasti cen hrane v Evropi in v deželah v razvoju

E.-C. OERKE, Izguba pridelkov zaradi bolezni in škodljivcev, Journal of Agricultural Science (2006), 144, 31–43. f 2005 Cambridge University Press

Očitna povezava kot WCRF/AICR (2007). Hrana, prehranjevaje, fizične aktivnosti in preprečevanje raka – globalna perspektiva. Washington D.C.

Evropska Komisija, Bela Knjiga (White Paper )o evropski strategiji prehrane, povečane telesne teže in debelosti v povezavi z zdravjem,COM (2007) 279. Boj proti debelosti v Evropi, DG Raziskave in DG SANCO

WHO Regionalna pisarna za  Evropo

Prvi WHO evropski akcijski načrt o hrani in prehrambeni politiki 2000-2005 in drugi evropski akcijski načrt o hrani in prehrambeni politiki 2007–2012.

Evropska Komisija, Bela knjiga (White Paper) o strategiji prehrane v Evropi, povečani telesni teži in debelosti povezano z zdravjem COM (2007) 279. 

Regulativa Sveta (Council Regulation )13/2009, 18 december 2008 amndma Regulative  (EC) No 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike in (EC) No 1234/2007 o vspostavitvi skupne organizacije kmetijskih trgov in o posebnih določilih za določene kmetijske pridelke(Single CMO Regulation) z namenom vspostavitve šolske sadne sheme.

Deoxynivalenol je mikotoksin, ki ga izloča gliva  Fusarium genus, i.e. Fusarium culmorum in Fusarium graminearum, ki je zelo pogosta v razlinih vrstah žit (pšenica, koruza, ječmen,oves in rž) in v predelanih zrnih žit (slad, pivo in kruh). 

10 Evropa v številkah, Eurostat yearbook 2008.

11 Razumeti potrošnika hrane, L Frewer and H van Trijp, Wageningen University, The Netherlands, december 2006.

12 Je “zdrava hrana” res tako draga? N Darmon; Vpliv socio - ekonomskega položaja na program preprečevanja debelosti, J. Seidell; Food in Action 2007, Brussels.

13 Sadje in zelenjava: sveže in zdravo na evropskih mizah, Eurostat Statistics in focus.

14 Evropska komisija, Cena hrane v Evropi, COM (2008) 821.

15 Resolucija Evropskega parlamenta -22 maj 2008 – o rasti cen hrane v EU in deželah v razvoju; Evropska Komisija, Poročilo o globalni rasti cen hrane COM (2008) 321; Zaključek Sveta ( Council conclusions ) odgovor EU na prehrambeno krizo, november 2008.

16 Regulativa (Regulation 396/2005 ) Evropskega Parlamenta in Sveta z 23 februarja  2005 o maksimalnih stopnjah ostankov pesticidov v ali na hrani, krmi rastlinskega ali živalskega porekla in amandma k Direktivi Sveta  91/414.

17 http://ec.europa.eu/food/fvo/specialreports/pesticides_index_en.htm

18 Mnenje znanstvenega foruma o fitofarmacevtskih sredstvih in njihovih ostankih z namenom preučitve primernosti sedanjih metod in po potrebi identifikaciji novih pristopov za oceno skupnega ali sinergističnega tveganja  na zdravje ljudi zaradi pesticidov z ozirom na postavitev MRL za  pesticide iz okvira Regulative  396/2005, Question n° EFSA-Q-2006-160, 15 April 2008.

22 FAO poročilo o klimatskih spremembah in vplivu na varnost hrane.

Povzeto po :

ECPA, European Crop Protection Association